Pohorje, naš breg. Že res, da je naš, ampak interesov je na njem tudi toliko, kot je na Pohorju "naših". Regijski park Pohorje je nastajal več kot sto let in končno je uspel vzpostaviti tudi formalno varovanje. Sicer samo res najožji del, strogo ovršje Pohorja, v katerem je vrsta naravnih vrednot, pa še iz njega je bilo v izogib morebitnim nasprotovanjem nekaj območij izrezanih. Ampak to je druga zgodba.
Vemo, s kako črnimi nalivniki se je pisala usoda pohorske smučarije, tranzicijski stroji so mleli in zmleli, nove nastavke so z mučnimi napori postavljali posamezniki-zanesenjaki. Narava pri tem ni pomagala. In naj na tem mestu pripomnimo, da tudi ne bo. Nikoli več. Že res, da se tu in tam zdi, da je fotografij zasnežene narave več kot dejanskih snežink, ampak število dni s snegom, to je tisto, kar zares šteje, in ne hipna debelina snežne odeje, ki lahko že jutri izgine. In število dni s snežno odejo se vztrajno znižuje, kar pomeni tudi manj vode za doline, da o ostalih negativnih vplivih ne govorimo. Pa so podnebne spremembe šele začetek, nekakšna podstat vseh sprememb, ki le poslabša vse ostalo v okolju. Predvsem pa nanje nimamo neposrednega vpliva. Na mestu je torej premislek o tem, na kaj imamo vpliv. Kot denimo na zgledno in strokovno upravljanje narave, kar pač, če želimo ali ne, pomeni tudi človeka v njej.
Do kdaj nadomeščati naravo s stroji, se zdi sicer vprašanje za investitorje in upravljavce, ampak do kod sega biznis in do kod narava, pa je vprašanje širšega družbenega pomena. Narava je od vseh in četudi smo v Sloveniji izjemno slabi pri računanju njenih uslug - to v tujini počno že leta - je menda jasno, da eno brez drugega ne gre. Sploh in še toliko bolj, če se želimo svetu prodajati kot izjemna zelena turistična destinacija. In regijski park taka destinacija zagotovo je in mora biti. Pod pogojem, da ima ohranjeno in mirno naravo. Brnenje motornih sani pač to ni. Pika. Tudi pomfri in hot dog ne.
Že velikokrat je dokazano, da naravovarstvo ni v konfliktu z razvojem, ampak ga marsikje tudi poganja, dovolj je pogled proti Kozjanskemu ali Škocjanskim jamam, je pa res, da gre za veliko truda in dialoga vseh strani. Pa seveda razumevanja osnovnih principov sodelovanja, v katerih argumenti moči pač nimajo prostora. Ker eno so bilance, ki jih naračunajo računovodje, drugo pa bilance, ki jih izstavi narava. Zagotovo je težje uravnavati slednje. Samo za oris - kako obnoviti mlad gozd, ki ga je objedla srnjad, ki se ni imela več kam drugam zateči pred hrumenjem motorjev? Da, tudi ta primer je iz pohorskih gozdov, kjer je vožnja z motornimi sanmi, štirikolesniki in motorji tako zelo priljubljen šport. Spet - gre za drobec, eno od pohorskih kotanj, ampak ko vsak odtrga in odcefra svoj košček narave, je skupni učinek velikokrat mnogokratnik seštevka.
Regijski parki in tudi območja Natura 2000 obstajajo zato, da luknje ne nastajajo ali pa vsaj da ne zrastejo do mere, ko se lahko razpara sistem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
