Referendum je pokazal realno sliko politične sedanjosti in koordinate bodočega predvolilnega boja. Stranke na desnem polu se množijo in prepirajo med sabo, ko gre zares, pa se pokaže njihova enotnost. Leva politična opcija, ki že tako nima fanatičnih vernikov, potencialno akcijo še slabi z neenotnostjo glede bistvenih vprašanj. Lahko, da je nepravično, da se je o tem vprašanju sploh odločalo na referendumu, lahko, da je nepravično, da večina odloča o peščici umetnikov, toda na koncu je je bilo vendarle dovolj, da je odločila.
Žal referendumska kampanja ni pokazala samo neenotnosti levega političnega pola, temveč tudi nerazumevanje in nesolidarnost znotraj umetniških in humanističnih krogov. Umetniki, ki so si pokojnine prislužili z dobro plačanimi zaposlitvami v javnem sektorju (kot zaposleni gledališčniki, univerzitetni profesorji ali navsezadnje poslanci), so se junačili, češ da dodatkov k pokojninam ne potrebujejo. Najbrž jih res ne, ker je razlika med njihovimi pokojninami in pokojninami samozaposlenih v kulturi ali pokojninami zaposlenih v privatnem sektorju ogromna. Tisti, ki dodatke za izredne dosežke imajo, pa so bili v tem boju – s častno izjemo Svetlane Makarovič, ki je žal spet napadala z nečastnimi izjavami – tiho. Po eni strani jih človek razume, ker je bilo vzdušje res sovražno in se nihče noče sam nastaviti linču. Po drugi strani pa bi od zaslužnih umetnikov, zlasti od tistih, ki podpirajo desno politično opcijo, pričakovali, da bi vendarle poskušali ustaviti sovraštvo. Navsezadnje bo padlo tudi po njih.
Ni treba dvomiti, da bo opozicija kampanjo proti umetnosti nadaljevala
Tudi če ne bi onemogočili zakona, ki je bil pretveza za predčasno volilno mobilizacijo, referendumski boj umetnosti ni prinesel dobrih obetov. Ni treba dvomiti, da bo opozicija kampanjo nadaljevala. Pred referendumom se je jasno pokazalo, da so kriteriji za dodatke nepomembni, večina je tako ali tako mislila, da je glas proti glas proti dodatkom kot takim, ne pa proti podeljevanju po novih kriterijih. In proti koncu kampanje so pobudniki referenduma začeli jasno obljubljati ukinitev vsakršnih dodatkov k pokojninam za izjemne dosežke. In to celo ne samo na področju umetnosti. Glede na slovensko navdušenje nad uspehi športnikov bi si mislili, da se ne bodo upali dotakniti dodatkov k pokojninam za izredne uspehe na področju športa – navsezadnje leta 2017, ko je pod vlado Mira Cerarja obveljal zakon o tem, niso zagnali protikampanje -, pa vendar so se zadnje dni znašli na tapeti tudi izredni športniki. Ob izrednih pokojninah za umetnike pa je v bilo v kampanji veliko govora tudi o drugih "neupravičenih privilegijih", subvencioniranju umetnosti sploh in statusih samozaposlenih v kulturi posebej. Jasno je, kam se bo usmerila ofenziva v predvolilnem boju. Zato lahko samo upamo, da bo vladajoča opcija proti temu pripravila program, ne pa samo kalimerovsko tožbo, umik in zadovoljstvo ob nizki volilni udeležbi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
