Matej Zorko, zdaj že nekdanji dornavski župan, je v četrtek vendarle spisal odstopno izjavo. V njej je zapisal, da ni nikoli v življenju nikomur storil nič slabega in da obsoja vsakršno nasilje: "psihično, fizično, spolno, versko, rasno in tudi verbalno". Zdelo bi se, da mu po dogajanju v zadnjih mesecih, ko se je znašel v preiskavi zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ni preostalo nič drugega, kot da odstopi, a se je Zorko stolčka presenetljivo dolgo oklepal. 

Presenetljivo ali, bolje rečeno, skrb vzbujajoče dolgo zato, ker se je več mesecev zdelo povsem nedojemljivo, kako mu ob tem, da se sam ni odločil za odstop - čeprav ga je vmes napovedal -, prav nihče ni mogel nič. Ne dornavski svetniki, ki so ga že lani k temu družno pozvali, a je Zorko njihov sklep zavrnil, češ da so ga izvolili ljudje, ti pa si želijo, da ostane župan. Če so se do nedavnega še našli taki (svetniki ali drugi občani), ki župana prizanesljivo diplomatsko niso želeli soditi pred zaključkom policijske preiskave, je bilo s sklepom tožilke konec tudi za tiste. 

Preiskava je bila sicer, pravno gledano, za Zorka ugodna. Potem ko so se oktobra lani v javnosti najprej pojavile špekulacije, nato pa se je na policijski upravi začela preiskava, so od tam konec januarja sporočili, da suma storitve kaznivega dejanja niso zaznali, zato so na tožilstvo podali poročilo in ne ovadbe. Toda v zadnjih dneh je po spletu zakrožil sklep tožilke, ki je Zorkovo ravnanje ocenila kot "izjemno zavržno". Na koncu ni šlo za nič drugega kot srečo - če bi bili najstniki, ki so se lani preko socialnih omrežij dogovarjali za srečanje z Zorkom, resnično stari 14 let, ne pa 16, bi bil razplet zgodbe povsem drugačen. Zaradi lukenj v zakonih, skozi katere je Zorko zdrsnil nepoškodovan, je bilo največ, kar je tožilka lahko storila, to, da je opozorila, da je zadnji čas, da se spremeni zakon za dejanje napeljevanja oseb k spolnosti, mlajših od 15 let.

In ne nazadnje se je zdelo, da Zorka z županskega stolčka ne more vreči niti "volja ljudstva". Pod peticijo Ljudske iniciative za boj proti pedofiliji, ki je pozivala k njegovemu odstopu, se je v slabem tednu podpisalo že več kot 1600 ljudi. Tudi nanje se je župan, tako se je zdelo vsaj še v sredo, požvižgal. Da anonimni podpisi ljudi niso verodostojni, je dejal.

Toda na koncu je Zorku nekaj od tega vendarle prišlo do živega. Gotovo je, da si je ob tem marsikdo oddahnil. Recimo svetniki, ki bi morali z njim po končanem pustu prvič sesti za mizo na občinski seji, pa tudi drugi Dornavčani. Ne nazadnje biti župan - četudi neprofesionalno - pomeni biti v okviru svojih nalog v stiku tudi z najmlajšimi prebivalci občine. Kako bi Zorko po vsem tem še lahko vstopal v dornavsko osnovno šolo, si, verjamem, mnogi starši niso mogli predstavljati. Župan je zaradi ljudi, je dejal za Večer, ko smo ga spraševali, kako to, da ne odstopi. Toda takih, ki bi si želeli, da ostane, je zmanjkalo. Da Zorko kot župan ne bi mogel biti moralna avtoriteta, je jasno, prav tako mu ni mogoče čestitati za odstop. Kvečjemu bi moral odstopiti že mesece prej.