
Obramba je naslednje področje, na katerem bo na preizkušnji sposobnost vlade Roberta Goloba. V prvih mesecih aktualnega mandata je bila na tem področju v ospredju predvsem odpoved nakupa oklepnikov Boxer, kar je bila tudi ena od zavez iz koalicijske pogodbe in je njeno izpolnitev vlada tudi temu primerno promovirala. A na zadovoljstvo pripadnikov Slovenske vojske in ob odobravanju obrambnih strokovnjakov nastajajo tudi premiki na področju ustreznejše opremljenosti vojske. Prva serija ameriških oklepnikov Oshkosh bo tako kmalu v celoti operativna, prispela so tudi nemška vojaška tovorna vozila.
"Po sušnih letih je zdaj končno napočil čas, ko so proračuni spodbudnejši," je obrambni minister Marjan Šarec optimistično naznanil zbranim na slovesnosti na letališču v Cerkljah ob Krki, kjer je napovedal celo nakup novega vojaškega transportnega letala. Z vidika vojske in obrambne stroke verjetno ustrezna odločitev, ker gre za opremo, ki jo Slovenija potrebuje tudi za potrebe zaščite in reševanja, prav tako je pravilno, da si obrambni minister prizadeva za razvoj obrambnih sil. A na politični ravni zadeva ni tako enostavna.
Na politični ravni nakupi orožja nikoli niso enostavni, v tej koaliciji pa še posebno
Novembra leta 2021 je takratni obrambni minister Matej Tonin v Rimu sklenil dogovor o nakupu vojaškega letala Spartan. V Levici, ki je del zdajšnje vladne koalicije, so takrat potezo označili za hlapčevanje Nato paktu. Tudi omenjeni odstop od nakupa boxerjev, za katerega si je Levica prizadevala že kot opozicijska stranka, je v koalicijski pogodbi pristal predvsem zaradi njihovih prizadevanj. Zato se odpira vprašanje, kaj bo obrat vlade v smer krepitve obrambnih sil in oboroževanja pomenil za odnose v koaliciji.
A pri vladnih dilemah ne gre samo za vprašanje nacionalne obrambe, temveč tudi za obrambo interesov posameznih poklicnih skupin, s čimer se Golob zapleta v vedno večjo godljo. Parcialno obljubljanje izboljšanja materialnega položaja posameznim skupinam se mu že maščuje tudi na obrambnem področju. Gre za posledico navidezno nedolžne obljube višjih plač pomočnicam vzgojiteljic, zaradi katere se zdaj počutijo oškodovani vojaki. Zato je vojaški sindikat že podal svoje zahteve in zagrozil s protestnim shodom. Znano je, da vojaška sindikata že dlje časa zahtevata tudi poračun glede plačila za pripravljenost, zaradi česar je že več kot 1500 vojakov vložilo tožbe. Prav tako spremembe glede počitka med dvema delavnikoma in uporabe lastnih vozil v službene namene. Zaradi s tem povezanega dokumenta, ki je prišel v javnost, je bila v eni od slovenskih vojašnic uvedena celo uradna notranja preiskava vojaške policije. Ta kljub zahtevam nadrejenih, da mora nekdo za to odgovarjati, ni ugotovila nepravilnosti. Situacija kaže na resnost razmer, medtem Šarec še vedno govori, da bo vse uredil nov zakon o službi v Slovenski vojski, ki pa za sindikata ni sprejemljiv.
Situacija jasno kaže, kakšna je razlika med vodenjem podjetja, kot je Gen-I, kjer je lahko šef nagrajeval zaposlene po svoji presoji, in vodenjem vlade, kjer lahko dobronamerna poteza v šolstvu ali pravosodju povzroči nezadovoljstvo med več tisoč pripadniki povsem druge interesne skupine. To je umetnost iskanja političnega ravnovesja, pri kateri se pokaže domet vladajoče politike.