(KOMENTAR) Nujnost kvot

Letos obeležujemo 20 let, kar je bila s spremembo ustave postavljena podlaga za zakonodajne spremembe za uvedbo spolnih kvot v volilni zakonodaji, ki so jo podprle leve in desne stranke. Na mestu je torej vprašanje, kakšen učinek ima njihova uzakonitev. Nedvomno je, da so kvote vplivale na sestavo političnih teles. Na zadnjih državnozborskih volitvah je bil delež izvoljenih žensk najvišji, skoraj 40-odstoten, delež ministric niha in je trenutno pri tretjinski zastopanosti. Na evropski parlamentarni ravni smo s 50 odstotkov padli na 33 odstotkov, tudi na lokalni ravni z deležem žensk, še posebno županj, še ne moremo biti zadovoljni. Brez kvot bi težko dosegali takšen rezultat. O tem ni dvoma. Tudi sedanja vlada je kljub obljubam o pariteti še daleč od cilja. 

Spolne kvote v politiki so po eni strani učinkovit mehanizem vzpostavljanja enakosti spolov na tem področju, po drugi strani je njihov posredni cilj, da z večjo prisotnostjo žensk na odločevalskih položajih spreminjajo odnos družbe. 

Če je za moške samoumevno, da so javno družbeno angažirani, so nosilci moči, se ženske še vedno močno povezuje z zasebno sfero, neplačanim delom, težjim napredovanjem in nižjim plačilom za enako delo.

Kljub kvotam ženskam v politiki ni lahko. Poleg mizoginije, seksizma in poskusov diskreditacije, ker izzivajo status quo, pogosto tudi v lastnih strankah naletijo na polena.

"V politiko sem se vključila zelo mlada ... V stranki sem se morala vedno boriti, kadar je šlo za vključevanje na kandidatno listo. Ko sem bila noseča, so mi rekli, posveti se materinstvu in prepusti mesto drugim." Tako je svojo izkušnjo ob letošnjem dnevu žensk izpričala ena od nekdanjih evropskih poslank iz Slovenije.   

Premika se počasi, za marsikatero prepočasi, zato so kvote kot spodbuda nedvomno potrebne. Ne gre za to, da bi ženske odžirale mesta moškim. Preprosto se jim z njimi zgolj odprejo enake možnosti, ki jim jih prav zaradi močno ukoreninjenih stereotipov pogosto odrekajo. Stekleni strop in lepljiva tla še marsikje učinkujejo. 

Zato jih potrebujemo tudi v gospodarstvu, kjer še vedno zelo malo žensk vodi večja podjetja, nizek je tudi delež žensk v upravah podjetij. Zgledi vlečejo, spremembe so nujne. Enaka participacija žensk na vseh ravneh lahko prispeva k blaginji in potrebnim družbenim premikom k večji enakosti. Raziskave kažejo, da večanje deleža žensk na položajih odločanja povečuje oblikovanje politik, ki v ospredje potiskajo teme, ki zadevajo družine, raznolike družbene skupine ter etnične, rasne in druge manjšine.

Ne, ne gre za to, da bi s kvotami priložnost dobile manj sposobne ženske na račun sposobnih moških, kot je včasih slišati. So mar vsi moški, nosilci moči, enako sposobni? Kvote so dragocena pridobitev. In dobra novica je, da se je mladi, ki so vse glasnejši borci in borke za boljšo prihodnost, zavedajo veliko bolj kot generacije, ki še držijo vzvode oblasti.