Lepše nedelje si ameriški predsednik Donald Trump po partiji golfa na škotskem igrišču, ki ga bodo poimenovali po njegovi materi in kamor je pripotoval s katarsko letečo palačo, ne bi mogel želeti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen mu je namreč jedla iz roke in skupaj z evropskim komisarjem za trgovino Marošem Šefčovičem privolila v "le" 15-odstotne carine za večino izvoza blaga v ZDA. In padla na Trumpovo že videno pogajalsko finto o zagroženih dvakrat tolikšnih, 30-odstotnih carinah. Povrh vsega se je v imenu Evropejcev zavezala za nakup 750 milijard evrov energentov in dodatnih 600 milijard naložb EU čez lužo, poleg že dogovorjenih, tako da bo ta številka presegla tisoč milijard, po ameriško trilijon.
Še pomnite, kako dolgo in predvsem drago se po nareku politikov izvijamo iz primeža odvisnosti od ruskih energentov? No, da ne bo abstinenčne krize, jo bomo sedaj zamenjali za odvisnost od vonja po ameriških energentih. *Drill, baby, drill, je napovedal Trump ob nastopu mandata ... Na veselje orožarskih lobijev Trumpu dvojni met uspeva še na področju prodaje ameriškega orožja. Potem ko je preko uslužnega prvega vojaka Nata Marka Rutteja postrgal pet odstotkov bruto družbenega proizvoda članic Nata, je v nedeljo govoril še o stotinah milijardah dolarjev, ki jih bo plačala EU.
Seveda bo treba počakati še na pisni pravno zavezujoč dogovor, ki bo opredeljeval tudi carinske izjeme, in na izplen dodatnih pogajanj glede carin na jeklo, aluminij in alkohol. A dejstvo je, da gre za izrazito neuravnotežen dogovor, kar poudarjajo tudi nekateri politiki. Še posebno zato, ker si je Velika Britanija izpogajala za pet odstotkov nižje carine, pri čemer ji brexit očitno pomaga. In Trump, ki rad veliko govori, niti črhne ne, za koliko stotin milijonov dolarjev je na profitu ameriški storitveni sektor, na čelu z ameriškimi paradnimi konji, ki v višave poganjajo tečaje delnic na Wall Streetu. Tudi ne sliši svaril Wall Street Journala, ki dokazuje, da bo s carinami "obdavčil" predvsem ameriške potrošnike.
In kaj preostane EU in Evropejcem?
Kot kaže, grožnje EU s povračilnimi ukrepi v višini 100 milijard evrov ostajajo v predalu, od koder jih glede na previdne, celo "Trumpa boječe" izjave bruseljska politična elita zares ni imela namena potegniti in jih bo sčasoma prekril prah. Mešani so tudi odzivi stanovskih gospodarskih in interesnih združenj. Medtem ko proameriške zbornice stavijo na stabilnost in predvidljivost v mednarodni trgovini, je iz realnega sektorja slišati alarme, napovedi odpuščanja zaposlenih in opuščanja dela proizvodnje. Tudi v Sloveniji, čeprav naj bi carine letno odnesle "le" sto milijonov dolarjev. Slovenska industrija jekla, na primer, že nekaj časa, tudi zaradi načrtovanega širjenja v ZDA, diha na škrge.
In kaj preostane EU in Evropejcem? Kot kaže, so bili poizkusi realokacije trgovinskih tokov na vzhod bolj predstava za javnost kot strateško premišljen korak. Morda je ameriški carinski bič zadnji poziv, da se resnično posvetimo polmilijardnemu notranjemu evropskemu trgu, neštetim tudi nesmiselnim oviram na njem in skušamo utrditi gospodarske temelje, na katerih bi lahko zgradili skupno evropsko hišo.
*Vrtaj, draga, vrtaj
Obiščite spletno stran brez oglasov.
