Nihče si ne želi kredita, sploh ne za 20 let ali več, a pri nakupu lastne nepremičnine drugače skoraj ne gre ter je vsaj za določen znesek kupnine treba po denar v banko. Tam pa so bili v zadnjih dveh letih pogoji za najem stanovanjskega posojila vse manj ugodni, toda posojilojemalcem se na srečo obetajo boljši časi. Če ste lahko še v letu 2022 ujeli stanovanjsko posojilo po enoodstotni fiksni obrestni meri, pa je bilo ob koncu lanskega leta prava sreča dobiti posojilo po fiksni obrestni meri štiri odstotke ali celo kakšno stotinko odstotka nižje. A v zadnjih mesecih se te obrestne mere le približujejo trem odstotkom, in če v zadnjih nekaj tednih ne bi bilo opozoril, da se utegne zniževanje ključnih obrestnih mer centralnih bank, tudi evropske ECB, namesto spomladi začeti šele v drugi polovici tega leta, bi bile morda danes kje fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila tudi pod tremi odstotki.
Nekoliko manj ugodna so trenutno ob visokih obrestnih merah posojila s spremenljivo obrestno mero, a je tudi tam šestmesečni euribor že zdrsnil za 0,3 odstotne točke. Pri obeh vrstah stanovanjskih posojil, tako s fiksno kot spremenljivo obrestno mero, pa je treba paziti še na mnoge druge stroške, povezane z odobritvijo in vodenjem kredita, zato se posojilojemalcem svetuje, naj bodo pozorni na t. i. EOM - efektivno obrestno mero, ki vključuje vse omenjene stroške kredita.
Gredo pa sedanjim in še bolj bodočim posojilojemalcem na roko podatki, da se ohlaja rast cen stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji in da so banke lani odobrile že za polovico manj novih stanovanjskih posojil kot v letih 2021 in 2022 pa tudi da bodo banke trenutno rekordne dobičke z nalaganjem presežnih likvidnih sredstev pri ECB, obrestovanih po kar štiriodstotni letni obrestni meri, v nekaj mesecih morale nadomeščati s povečanim dajanjem (stanovanjskih) posojil, kar jim bo resda ob večjem tveganju in nekaj več dela tedaj prinašalo boljše zaslužke kakor ga zdaj enostavno deponiranje presežkov pri Evropski centralni banki.
Takrat bodo banke začele tekmovati za pridobivanje novih poslov, kar so zanje med drugim stanovanjska posojila. Dokler pa ima slovenski bančni sistem skoraj 13 milijard evrov presežnih likvidnih sredstev razlike med zbranimi depoziti in danimi posojili in ko zanje pri ECB ni več negativne obrestne mere, pa (še) ni tako. Svoje je pri tem naredila vlada Roberta Goloba, ki je z izdajo dobro obrestovane ljudske obveznice pobrala četrt milijarde evrov presežkov, prav tako je dodatno obdavčila slovenski bančni sistem, ki bo za leta 2024 do vključno 2028 plačal dodatnih 530 milijonov evrov davka ali en odstotek bilančne vsote vseh bank, ki delujejo v Sloveniji. Za omenjeno petletno obdobje se z 19 na 22 odstotkov, tako kot za celotno gospodarstvo, zvišuje tudi davek na dobiček, kar bo po grobi oceni slovenskemu proračunu od bank prineslo dodatnih 150 milijonov evrov. Danes lagodno poslovanje bank lahko vse omenjeno hitro spremeni, upajmo pa, da bodo od tega največ koristi imeli bančni komitenti in državljani.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
