Javne finance so skoraj povsod v bogatem svetu v razsulu. Francija, kjer dolg hitro narašča, menjava predsednike vlade hitreje, kot so v gradu Versailles menjavali lasulje. Velika Britanija se sooča z velikimi dvigi davčnih stopenj, s katerimi skuša vlada zapolniti luknjo v proračunu. Nevzdržen je ameriški primanjkljaj v višini 6 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Britanski tednik The Economist je to opozorilo objavil sredi oktobra lani. Od takrat se razmere niso izboljšale. Kot najverjetnejši izhod Economistovi analitiki vidijo inflacijo.
Lanske gospodarske napovedi analitikov različnih institucij za območje z evrom in Slovenijo izhoda z inflacijo (še) ne napovedujejo. Svet Evropske centralne banke (ECB) je na decembrskem zasedanju na podlagi ocene, da se bo inflacija v območju z evrom srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni, sklenil (še) pustiti vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Tudi v Sloveniji naj bi se inflacija v prihodnjih treh letih stabilizirala na tej ravni.
Tednik The Economist po tradiciji marsikatero informacijo objavi prej kot drugi. To nikakor ni razlog za paniko, vsekakor pa za previdnost. Še posebej, ker imajo tokrat največje probleme z javnimi financami tiste države v območju z evrom, ki veljajo za jedrne države in so garant stabilnosti. Južne članice, ki so do zdaj veljale za preveč razsipne in neodgovorne, so v boljšem položaju.
Pod kakšnimi pogoji države najemajo nov dolg, odločajo finančni trgi. Finančne institucije, ki nastopajo pod skupnim imenom finančni trgi, se ravnajo po ocenah bonitetnih agencij. Medtem ko v primeru Slovenije in južnih članic EU nimajo milosti, so pri zniževanju bonitetnih ocen jedrnih članic precej milostne. Zagotovo tudi zato, ker bi z njimi propadel tudi evro. Mehanizem za pomoč članicam EU, ki zaidejo v finančne težave, zadošča le za reševanje majhnih članic, kot je bila Grčija, bistveno premajhen pa je za velike članice, kot je Francija ali Italija. Možnosti za reševanje prezadolženih članic ima preko odkupov obveznic, s katerimi se zadolžujejo, tudi ECB. To možnost je uspešno uporabila po izbruhu finančne krize leta 2009. Izkušenj z zmanjšanjem dolga z inflacijo ECB in EU še nimata.
Gospodarstvo in gospodinjstva v Sloveniji imajo z visoko inflacijo že izkušnje iz časa pred razpadom nekdanje skupne države Jugoslavije. Za tiste, ki se jim je privarčevani denar spremenil v drobiž, spomini seveda niso dobri. Korist pa so imeli tisti, ki so imeli kredite. Tudi ti so se namreč spremenili v drobiž. Pri tem pa ne gre pozabiti, da so v finančne težave zabredle banke, ki jih je država reševala z davkoplačevalskim denarjem. Banka Slovenije danes glede bank v Sloveniji ugotavlja, da imajo za pokritje morebitnih izgub na voljo več kot dovolj rezerv. Ta podatek je pomirjajoč, ni pa zagotovilo, da bi te rezerve zadostovale.
Veliko varneje je zato upoštevati opozorila ekonomistov, da pri javnofinančnem primanjkljaju za tako majhne države, kot je Slovenija, ni priporočljivo hoditi po robu. Varneje je ostati na spodnji meji in javni denar porabljati bolj preudarno in transparentno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
