MNENJA

(KOMENTAR) Energija in politika

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Junija leta 2016 se je množica politikov, gospodarstvenikov in zainteresiranih državljanov zbrala ob tirih murskosoboške železniške postaje, ki jih je obdajal tisti značilni vonj. Ameriški pisatelj Thomas Pynchon bi ga opisal kot vonj po odsotnosti vlakov in zoreči rji. Tam so čakali na prihod tedanjega predsednika slovenske vlade Mira Cerarja in madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta, ki sta slovesno odprla elektrificirano železniško progo med Pragerskim in Hodošem. Cerar je takrat poudaril tudi pomen prihodnjega sodelovanja obeh držav na energetskem področju s povezovanjem električnih in plinskih omrežij. Tesnejše povezovanje med Slovenijo in Madžarsko na številnih infrastrukturnih področjih torej ni pobuda od včeraj, sega celo daleč v čas pred omenjenim dogodkom.

Z vzpostavitvijo daljnovoda Cirkovce-Pince se je tako eden od načrtov že uresničil, medtem za zdaj Madžarska ostaja edina sosednja država, s katero Slovenija še nima plinovodne povezave. V času tretje vlade Janeza Janše je bila na seznam prioritetnih projektov uvrščena tudi gradnja plinovoda Pince-Kidričevo. Za gradnjo plinovoda pa sta se včeraj zavzela tudi Golob in Orban.

A kot rečeno, se je včerajšnje srečanje zgodilo v povsem drugačnem kontekstu, v okviru katerega prihaja do shizme v evropskem političnem prostoru. Szijjarto je danes še vedno na istem položaju in je hkrati eden najbolj gorečih zagovornikov madžarske energetske politike, ki zaradi tesne navezanosti na Rusijo odstopa od ravnanja drugih držav članic Evropske unije. Pri tem vedno znova skuša izsiliti izjeme pri sankcijah, s katerimi želi večina ostalih evropskih držav Rusijo v čim večji meri onemogočiti pri izvajanju agresije na ukrajinsko suverenost in prebivalstvo.

Politični usmeritvi, ki ju predstavljata Golob in Orban, ne bi mogli biti bolj različni. Golob je prišel na oblast zaradi težnje večine slovenskih volivcev po odmiku od usmeritve, ki jo je predstavljal njegov predhodnik Janša. Ta je želel v Slovenijo prenesti model, ki ga je na Madžarskem vzpostavil Orban, ki je Janšo podpiral tako politično kot tudi finančno preko pomoči pri zagonu medijskega sistema pod nadzorom Janševe stranke.

Orban oziroma politika, ki jo zagovarja, ostaja še naprej nesprejemljiva tudi za velik del levega dela slovenskega političnega telesa. Še posebej v severovzhodnem delu države so občutljivi tudi za velikomadžarske ideje, ki jih Orban še naprej promovira, tudi s pomočjo svojih ekspozitur na območjih sosednjih držav, ki jih je Madžarska izgubila s Trianonsko mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni.

A Golob, ki si na zunanjepolitičnem področju prizadeva za vrnitev Slovenije v milje jedrnih zahodnoevropskih meščanskih demokracij, kot energetski strokovnjak dobro razume pomen, ki ga ima vsaka nova povezava na področju energetske infrastrukture glede zmanjšanja ranljivosti države pri oskrbi z energenti. Tako geopolitični konteksti kot tudi voditelji držav se namreč spreminjajo, ravno tako smeri, v katerih potujeta zemeljski plin ali električna energija, infrastruktura pa bo ostala še naslednjim generacijam državljanov obeh držav.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?