Boni oziroma vavčerji so eden od ukrepov, s katerimi lahko vladajoča politika v času kriz priskoči na pomoč dejavnostim, ki so najbolj prizadete, pa tudi gospodinjstvom. Številne vlade, tudi slovenska, so po marcu 2020 med krizne ukrepe uvrstile turistične bone, ki so marsikomu v gostinstvu in turizmu pomagali, da je preživel krizo. Za državljane pa so bili oziroma so še tudi priložnost, da bolje spoznajo našo deželo.
Kar nekaj ljudi se je namreč odločilo svoje bone unovčiti za prenočitev v krajih, kamor sicer nikoli ne bi šli. S tem so ponudnikom storitev pomagali tudi dolgoročno, saj so postali širše znani. To je vsekakor eden od pozitivnih učinkov turističnih bonov. Kar nekaj državljanov je svoj bon unovčilo v najbolj prestižnih hotelih, ki si jih sicer nikoli ne bi mogli privoščiti. Ti hotelirji bi tudi brez teh bonov brez težav preživeli. Njihov učinek je edino v tem, da se imetniki s temi prenočitvami zdaj lahko hvalijo.
Ne gre pa tudi pozabiti na revna gospodinjstva, ki jim turistični boni niso prav nič pomagali. Ti ljudje nimajo za plačilo dodatnih stroškov, ki jih je treba poravnati ob koriščenju bona. Njim bi veliko bolj pomagalo, če bi ta denar lahko porabili za nujne življenjske stroške. Vlada jim zdaj obljublja energetske bone. Precej manj je še znanega o digitalnih.
Ko govorimo o podarjenem helikopterskem denarju, ne gre pozabiti, da si je država denar za njihovo izplačilo izposodila. To pomeni, da ga bo posojilodajalcem treba vrniti. Za poplačilo tega dolga ministrstvo za finance denarja ne bo natisnilo, ampak bo prek davkov seglo v žep državljanom in podjetjem, in posledično bodo prek varčevalnih programov prihodnje vlade prisiljene krčiti javne izdatke, zlasti tiste za socialno varnost.
Denar, ki ga imajo države za izposojo na voljo na finančnih trgih, je zdaj še poceni. Kakšna bo njegova cena takrat, ko bo tisto, kar si danes izposojajo, treba vrniti, ni mogoče predvideti. Ker so obresti zdaj rekordno nizke, tako poceni gotovo več ne bo. Ker so države prezadolžene, je zelo verjetno, da si bodo za vračilo dolgov morale denar izposoditi.
Zaradi tega bi bilo predvsem za prihodnje generacije zelo dobrodošlo, da bi vladajoča politika prisluhnila opozorilom fiskalnega sveta, ki že dolgo svari pred posledicami trošenja javnega denarja za predvolilne bonbončke. V redni decembrski mesečni informaciji je vnovič spomnil, da je vladajoča politika v jeseni lani s spremembami proračuna za letos povečala mejo za dvig odhodkov brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih ukrepov in investicij s 470 milijonov evrov na okoli 820 milijonov evrov.
Ker je s tem povečala tveganja za poslabšanje stanja javnih financ, fiskalni svet od nje pričakuje, da pred volitvami ne bo delila novih bonbončkov. Z napovedjo energetskih in digitalnih bonov je postalo očitno, da je naletel na gluha ušesa. To pa nikakor ne pomeni, da bi bilo treba ranljiva gospodinjstva, ki ne zmorejo plačati računov za ogrevanje, pustiti zmrzovati. Le prave načine je treba najti, kako jim pomagati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
