Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je na dobri poti do sprejetja. Po oceni vodje direktorata za zdravstveno varstvo Jasne Humar bi lahko bila sprejeta še pred poletjem, bolnikom pa naj bi po njenih besedah prinesla predvsem bolj pregleden javni sistem. Predlog bo danes predvidoma obravnavala vlada, nato bo šel po rednem postopku v državni zbor. Novelo, ki so jo pisali več mesecev in je sprožila precej razburjenja med zdravništvom, so že predstavili tudi vodilnim v zdravstvenih zavodih. Največ prahu je dvignila razmejitev dela v javnem in zasebnem sektorju, ki ne velja le za zdravnike, temveč za vse zdravstvene delavce. Njen namen je, tako trdijo na ministrstvu, da bi zaposleni čim več delali v javnih zavodih.
V zadnjih tednih je krožilo več verzij glede tega, kako stroga bo razmejitev med javnim in zasebnim, na ministrstvu za zdravje pa so se v zadnji verziji odločili, da bodo "obrnili logiko". Javnim uslužbencem nameravajo popolnoma prepovedati delo pri zasebnikih. Bodo pa dovolili zasebnim izvajalcem, ki so na svojem področju vrhunski strokovnjaki in imajo 20 let delovnih izkušenj, da se delno zaposlijo tudi v javni instituciji. A to bo veljalo le za terciarne institucije, ki so klinične, torej na najvišjem strokovnem nivoju, in le za uvajanje novosti oziroma inovativnih storitev. Nabor teh strokovnjakov bo odobril minister ali ministrica za zdravje. "Puščamo si odprta vrata za zelo majhno skupino ljudi, ker ne želimo, da bi bili pacienti v javnem sistemu prikrajšani za kakršnekoli storitve ali dejavnosti," je dejala Jasna Humar.
Odpade sodelovanje z espeji
Hkrati bodo javni zavodi lahko sklepali podjemne pogodbe z vsemi strokovnjaki - tudi tistimi iz zasebnega sektorja, če bodo imeli potrebo po njihovih storitvah. Ne bodo pa smeli takšnih pogodb sklepati s podjetji - torej odpade sodelovanje preko raznih espejev, z bolnišnico recimo bo lahko pogodbo sklenil le zdravnik kot fizična oseba, in to po cenah in pogojih, ki jih bo določilo ministrstvo.
Vsi, ki so zaposleni v javnih ustanovah, kjer izvajajo tudi popoldanske storitve z namenom skrajševanja čakalnih dob, bodo po drugi strani lahko s svojo matično ustanovo sklepali davčno ugodnejše podjemne pogodbe. Poleg tega bodo lahko znotraj javnega zavoda opravljali samoplačniške storitve, če bo javna ustanova to ponujala, in pod določenimi pogoji - zavod bo denimo moral opraviti celoten program, dogovorjen z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ne bi pa smeli javni zdravstveni delavci, ki so delno zaposleni pri koncesionarjih, tam opravljati tudi tržnih storitev.
Kako obremenjeni so?
Delo v tržni dejavnosti bodo sicer omogočili le zaposlenim, ki bodo v rednem delovnem času opravili povprečno količino dela na svojem oddelku in ki ne bodo zavračali dežurstev. Ker zdaj obremenitev zaposlenih v zdravstvu ne merijo, začenjajo na ministrstvu pripravljati metodologijo, s katero bi vzpostavili te standarde dela, po katerih bi se lahko izračunalo tudi povprečje delovne storilnosti.
Presežki tržne zdravstvene dejavnosti bi po novem morali ostati v zdravstvenih ustanovah, s čimer bi te denimo lahko izboljšale infrastrukturo, opremo ali nagrajevale zaposlene. Koncesionarji pa bi lahko še naprej razpolagali z dobički po svoje.
V novelo zakona so vrnili tudi določilo, ki direktorjem zavodov določa, da so v javni zdravstveni ustanovi zaposleni stoodstotno, razen če gre za zavod z manj kot sto zaposlenimi. Ostali na vodilnih položajih (strokovni direktorji, vodje klinik, oddelkov ...) bodo morali biti zaposleni vsaj 60-odstotno, za preostali delež pa bodo lahko delali na fakulteti ali ministrstvu, ne pa tudi pri koncesionarjih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
