Poslanci so v državnem zboru danes sprejeli dva nova zdravstvena zakona - zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in zakon, ki ureja pravico do pozabe po preboleli bolezni. Širšega pomena je predvsem prvi, ki na sistemski ravni ureja vodenje, spremljanje in upravljanje kakovosti, s tem pa tudi varnosti v zdravstvu. "Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo spremljali kakovost in varnost na enak način, poročali o varnostnih incidentih na enak način," je medijem pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Zakon predvideva ustanovitev agencije za kakovost in sveta za kakovost pri ministrstvu, pri izvajalcih pa komisije za kakovost, pooblaščence za varnost in predstavnike vodstev za kakovost. Agencija bo samostojna in neodvisna, zagotavlja ministrica. Nekatere evidence, ki jih bo zagotavljala, pa bodo javne, je še napovedala. Zakon bo po njenih besedah poenostavil postopke vodenja varnosti in prinesel večjo zanesljivost podatkov. "Večjo varnost bodo imeli tudi zdravstveni delavci, ker jim bo zagotovljena anonimnost, in pacienti, ker bodo dobili vse podatke o tem, kaj se je zgodilo," je še dejala.
Predvsem pa naj bi zakon s komisijami, pooblaščenci in predstavniki vodstev ter svetom za kakovost prinesel vzpostavitev "osnovne strukture za upravljanje in celovito vodenje kakovosti v Sloveniji. Ta struktura je pomembna, da bomo prišli do zanesljivih podatkov, ki bodo primerljivi med izvajalci in bodo omogočali vpogled, kako kakovostne in varne so storitve za paciente," je prepričana ministrica.
Kultura obravnave še ni razvita
Sprejetje takšnega zakona je predlagal tudi Strateški svet za zdravstvo, ki ga vodi kirurg Erik Brecelj. "Že 20 let se poskuša sprejeti neki zakon o kakovosti. To je pomemben korak naprej za medicino. Upam pa, da to ne bo samo zakon na papirju. Pomembno bo, da se bo tudi realiziral. To je pomembno ne le za bolnike in za strokovni nivo v zdravstvu, ampak tudi s finančnega vidika," nam je dejal. Brecelj upa, da se bo na podlagi zakona bolj načrtno pisalo tudi klinične smernice, ki da so osnova za dobro klinično delo. Pozdravlja tudi ustanavljanje samostojne agencije, saj je bilo "neposrečeno, da se je tudi s kakovostjo ukvarjal urad, ki skrbi hkrati za investicije", torej Urad za nadzor, kakovost in investicije (UNKIZ). Kot dober primer spremljanja kazalcev kakovosti navede Register raka, ki deluje na Onkološkem inštitutu. "Kultura obravnave pri nas žal ni razvita. Ne bo šlo za obračunavanje in kaznovanje, ampak za to, da se na podlagi rezultatov sprejema ukrepe," je še komentiral Brecelj.
Po prebolelem raku, hepatitisu, HIV
Drugi zakon, o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov, po besedah ministrice odpravlja neenakost med ljudmi, ki so preboleli raka, okužbo z virusom HIV ali hepatitisom C. "Zakon omogoča, da tisti, ki so preboleli bolezen, pri sklenitvi zavarovalnih in kreditnih produktov zavarovalnici več ne poročajo o preboleli bolezni, zavarovalnice pa tega podatka od njih ne smejo zahtevati," je pojasnila. Pri rakavih obolenjih lahko posameznik pravico do pozabe uveljavi po sedmih letih od končanega zdravljenja, pri okužbi z virusom hepatitisa C po treh mesecih od konca aktivnega zdravljenja, pri okužbi z virusom HIV pa po enem letu od začetka aktivnega zdravljenja.
