Zakaj kondom ne ščiti pred okužbo s HPV

Šeraj ljubezen, ne bolezen. S tem sloganom Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) nagovarja mlade k cepljenju proti HPV. Za študente bodo po več mestih v Sloveniji 4. marca organizirali cepilni dan. Ta dan je tudi mednarodni dan ozaveščanja o HPV. 

HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb v svetu in tudi v Sloveniji, poudarjajo na NIJZ. Z enim od teh virusov se namreč vsaj enkrat v življenju okuži med 80 in 90 odstotki ljudi, večina že kmalu po začetku spolne aktivnosti. K cepljenju želijo nagovoriti mlade, ker je pogostost okužb največja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let. 

Na NIJZ so jasni, da je najboljši način preprečevanja okužb s HPV cepljenje. V Sloveniji so od leta 2009 v skladu z nacionalnim programom cepljenja proti HPV cepljene šestošolke, od leta 2021 tudi šestošolci. Cepljenje proti HPV je namreč najbolj učinkovito, če je opravljeno v zgodnjem mladostništvu, še pred začetkom spolne aktivnosti.

Hkrati cepljenje proti HPV priporočajo mladostnikom in mladim odraslim do 26. leta, stroške zanj jim krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Cepljenje za študente torej ni več samoplačniško. 

Študenti, ki doslej še niso bili cepljeni proti HPV, bodo cepljenje lahko opravili 4. marca. Takrat bo v petih zdravstvenih domovih po državi – v Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru in Zdravstvenem domu za študente v Ljubljani – cepilni dan. 

Na Škotskem nobenega primera okužbe med cepljenimi

"S cepljenjem proti HPV lahko zaščitijo svoje zdravje, saj cepivo ščiti pred okužbo s sedmimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki povzročajo predrakave spremembe, različne vrste raka, in pred manj nevarnima genotipoma, ki povzročata genitalne bradavice. Hkrati s cepljenjem pomagajo zmanjševati kroženje HPV med ljudmi. Je pa dejstvo, da cepljenje ne zdravi okužb s HPV in ne ščiti pred njimi," še pravijo na NIJZ. 

Zelo spodbuden je podatek s Škotskega, kjer so znanstveniki nacionalnega inštituta za javno zdravje (Public Health Scotlant, PHS) v študiji ugotovili, da med osebami, ki so bile med 12. in 13. letom cepljene proti HPV, ni bilo niti enega primera raka materničnega vratu. Program cepljenja tam izvajajo od leta 2008. Zapisali so, da je Škotska zato na dobri poti, da popolnoma odpravi raka materničnega vratu med mladimi ženskami.

To obliko raka, četrto najpogostejšo pri ženskah v svetu, namreč povzroča izključno okužba s HPV. Če bi bila precepljenost med populacijo dovolj visoka, ob rednih ginekoloških pregledih in s tako imenovanimi PAP-testi, ki omogočajo zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb, bi lahko raka materničnega vratu popolnoma izkoreninili. V Sloveniji je precepljenost okoli 50-odstotna, kar ne zadošča za preprečevanje širjenja okužbe v populaciji. 

Kaj je HPV 

Gre za skupino virusov iz družine Papillomaviridae, pri čemer poznamo več kot 200 genotipov. Med njimi je kar 12 genotipov, ki povzročajo predrakave spremembe in več oblik raka - raka materničnega vratu, zunanjega spolovila, zadnjika, penisa, ustnega žrela. Manj nevarni genotipi HPV pa lahko povzročajo nadležne genitalne bradavice.

Okužba se širi s stikom kože s kožo ali sluznico. Zato se prenaša ne le s spolnimi odnosi, ampak je dovolj že bolj intimen telesni stik vseh vrst, kot so ljubkovanje, drgnjenje, dotikanje spolovil z rokami … Zato kondom ni zadostna zaščita, opozarja stroka.  

Virus lahko prizadene moške in ženske, pogosto pa sploh ne vemo, da smo okuženi. Okužba s HPV pogosto namreč nima izraženih simptomov. Ker nam ne povzroča težav in se ne zavedamo, da smo okuženi, in lahko HPV nevede širimo. Ni pa zdravila za zdravljenje te okužbe. Za zgodnje odkrivanje morebitnih predrakavih sprememb sta zato ključnega pomena presejanje (program Zora) in preventivna zaščita, pri čemer stroka kot rečeno najbolj stavi na cepljenje.