Mladinski kulturni center (MKC) Maribor stopa na pot trajnostnega upravljanja javnih zavodov na področju kulture, skupaj s partnerjema, Energetsko podnebno agencijo za Podravje (EnergaP) in Ekologi brez meja, je namreč pričel z izvedbo projekta Zeleni korak za kulturo. Kot je povedala vodja projekta pri MKC Adrijana Kos, je osrednji cilj projekta ta, da se zavedanje o ogljičnem odtisu, ki ga ustvarijo javni zavodi v kulturi, kot tudi zavedanje o nuji po trajnostnem upravljanju kulturnih organizacij, prenese v delovanje vseh javnih zavodov v Sloveniji. Zakaj gre za nujo, dodatno pojasni Katja Sreš iz nevladne organizacije Ekologi brez meja: "Marsikomu se bo zdelo, da je to samoumevno, da to pa tako ali tako počnemo vsi, a žal ni tako. Izkazalo se je namreč, da sta doslej svoj ogljični odtis v Sloveniji izmerila le dva javna zavoda od dvestotih. Manko tukaj je torej res velik."
A zakaj sploh merjenje CO2? "Preprosto zato, ker s tem dobimo neko konkretno številko, ki nam pove, kakšen je vpliv posamezne dejavnosti na podnebje," je razložila Petra Plošnik iz EnergaPa.
MKC lani ustvaril za 110 ton CO2
In kaj so pokazale meritve? Da je MKC lani, skupaj z rabo električne energije, toplote, vode, prevozi, odpadki in potrošnim materialom, ustvaril 110 ton CO2 ekvivalenta, ki bi jih, za lažjo predstavo, spravili v 23 olimpijskih bazenov. Če bi želeli te emisije nevtralizirati s kisikom, bi moral MKC v enem letu zasaditi več kot pet tisoč dreves.
"Izkazalo se je, da sta doslej svoj ogljični odtis v Sloveniji izmerila le dva javna zavoda od dvestotih. Manko tukaj je torej res velik."
Poleg osrednjega cilja, zmajšanja izpustov CO2 in uvedbe trajnostnega poslovanja v vse javne zavode, je ciljev 70 tisoč evrov vrednega projekta, še več. Med temi je tako med drugim vzpostavitev smernic za zmanjšanje ogljičnega odtisa, oblikovanje nekega splošnega orodja, namenjenega vsem javnim zavodom, ki delujejo na področju kulture, s pomočjo katerega bodo lahko ti sami izračunavali in spremljali svoj ogljični odtis, na koncu pa izdelava modela s smernicami za trajnostno upravljanje in delovanje zavodov.
Trajnostno upravljanje ni samo stvar okoljskih organizacij
Da bi pridobili kar se da točne podatke, bo MKC s partnerji v projektu sodeloval še s petnajstimi javnimi zavodi, ki so razdeljeni v pet skupin. "Predpostavljamo namreč, da tudi med javnimi zavodi obstajajo neke specifike, zato smo jih razdelili v skupine muzeji in galerije, gledališča in Narodni dom, knjižnice, arhivi ter javni zavodi, ki delujejo na področju mladine, turizma in športa. Cilj je vzpostaviti tak model, ki bi bil aplikativen ne glede na specifike, če se bodo med njimi dejansko pokazale neke razlike. Pri tem upamo, da bo izdelava modela, ki bo prosto dostopen v elektronski obliki, vzpodbudila čim več javnih zavodov, da se v prihodnje pridružijo še bolj trajnostnemu ravnanju," je povedala Kosova.
"Pomembno je, da se s trajnostjo na tak celovit način začenjajo ukvarjati tudi kulturne, mladinske in turistične organizacije, da to ni samo stvar okoljskih organizacij. Kot je pomembno tudi, da si organizacije z vseh teh področij poiščejo strokovno pomoč, da skupaj najdemo tiste prave dobre prakse upravljanja," pa je dodala Katja Sreš.
