Jasmina Cehnar
Tradicionalna študentska spomladanska krvodajalska akcija na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je bila nekaj posebnega, saj so obeležili 20-letnico organiziranih terenskih krvodajalskih akcij študentskega sveta Univerze v Mariboru, ki jih izvajajo v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor, Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor in projektom Epruvetka Društva študentov medicine Maribor. Medtem ko se je za darovanje krvi znova odločilo veliko študentov, zaposlenih in drugih, so predstavniki omenjenih organizacij priložnost izkoristili za slovesni razrez torte in zahvale za medsebojno sodelovanje v družbeno korist.
Altruizem, družbena odgovornost in čustveno zadovoljstvo
Rektor Zdravko Kačič je poudaril, da po podatkih Rdečega križa Slovenije letno potrebujemo 40 tisoč litrov krvi, torej vsak delovni dan od 300 do 350 krvodajalcev, pri tem pa imajo pomembno vlogo tudi mladi krvodajalci, ki jih motivira altruizem, občutek družbene odgovornosti in čustveno zadovoljstvo zaradi prispevka k reševanju življenj. Izrazil je priznanje vsem organizatorjem študentskih krvodajalskih akcij. "Na ta način pomembno krepimo medgeneracijsko solidarnost ter v zavezništvu za skupno dobro predstavljamo upanje za varno prihodnost," je izpostavil Kačič in spomnil, da je univerza z Rdečim križem nedavno podpisala pogodbo o sodelovanju.
Letno se krvodajalskih akcij študentskega sveta udeleži okoli 350 krvodajalcev, številni izmed njih postanejo redni darovalci krvi tudi po zaključku študija. V dveh desetletjih je kri darovalo in življenja pomagalo reševati skoraj pet tisoč mariborskih študentov. "Krvodajalske akcije, ki jih organiziramo, niso le projekt, so tradicija solidarnosti, povezovanja in pomoči drugim," je razmišljala Nomi Hrast, prorektorica za študentske zadeve in predsednica študentskega sveta mariborske univerze.
Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je izpostavila, da imamo v Sloveniji dober sistem krvodajalskih akcij in smo trenutno še samooskrbni s krvjo, vendar v sistem ne prihaja dovolj mladih ljudi. "Tradicija krvodajalskih akcij med študenti daje upanje, da gremo v pravo smer, kljub vsemu pa se moramo zavedati, da ta sistem lahko vzdržujemo samo s skupnimi močmi. Tudi z opozarjanjem države in delodajalcev, da je potrebno uvesti neke spodbude, ki so včasih že bile, sedaj pa jih več ni, če želimo, da bo sistem ostal takšen, kot je," je dejala.
Kako obdržati mlade krvodajalce
Da je ob negativnih trendih izjemno pomembno ohranjati obstoječo obliko krvodajalstva, je izpostavila tudi Erika Kavaš iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. "V krvodajalstvu ne ločujemo po socialni, materialni ali verski pripadnosti, ampak poskušamo povezovati ljudi, tudi mladino za prihodnost brezplačnega in prostovoljnega krvodajalstva," je povedala ter se zahvalila vsem študentom, ki se odločijo za nesebično dejanje darovanja krvi.
Sekretar Območnega združenja Maribor Rdečega križa Slovenije Metod Dolinšek je ob tem poudaril, da okoli deset odstotkov mladih postane krvodajalcev in da se nadpovprečno dobro odzivajo na pozive k darovanju, težava pa je, kako jih obdržati, ko se zaposlijo, in kako h krvodajalstvu pritegniti obstoječo delovno aktivno prebivalstvo. "Študentska krvodajalska akcija je tako uspešna, ker je za študente enostavna, njim prijazna, omogoča jim lahek pristop. Vidimo, da bo na ta način treba v prihodnosti organizirati krvodajalstvo za vse, ki želijo darovati kri," je navedel Dolinšek.
Krvodajalska akcija študentskega sveta bo še v torek, 11. marca, na centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor med 7.30 in 17. uro in 12. marca na pedagoški fakulteti med 8. in 13. uro.
