Velikonočnica že cveti. A pazljivo, že en napačen korak naredi škodo

Natalija Sinkovič
26.03.2025 13:00

Edinstvena velikonočnica je zaradi različnih vplivov vedno bolj ogrožena, s projektom, v katerega je povezanih več partnerjev, želijo osvestiti in predvsem varovati velikonočnico na Boču.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po predavanju so si rastišče velikonočnice tudi ogledali.

V okviru projekta Boč skozi zgodbe, naravo in inovacije, ki ga izvajajo Oliver turizem, Planinsko društvo Poljčane in Inštitut SeMe, so pretekli petek pripravili predavanje, posvečeno velikonočnici (Pulsatilla grandis). Projekt (Smarties za MSP), ki ga sofinancira Evropska unija in ga za Slovenijo koordinira OOZ Maribor, si prizadeva za osveščanje javnosti o Boču, njegovih potencialih, pomenu naravne dediščine in nujnosti njenega varovanja. Dogodek se je začel s predstavitvijo projekta, v kateri je dr. Simona Kostanjšek Brglez predstavila njegove cilje in aktivnosti.

Dr. Kim Mezga iz Inštituta SeMe je nato predstavila zanimive razlike med pravo velikonočnico, ki uspeva v naravi, in okrasnimi vrstami, ki jih najdemo na domačih vrtovih. Predsednik Planinskega društva Poljčane Janko Kovačič je orisal zgodovino raziskovanja in varovanja velikonočnice na Boču. Poudaril je, kako obsežnejša je bila nekoč njena populacija, ki se je zaradi izkopavanj in drugih dejavnikov močno zmanjšala. Ena najbolj pretresljivih zgodb sega v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so nepridipravi izkopali kar dve tretjini rastišča v enem dnevu, kar je pomenilo skorajšnje izumrtje rastline na tem območju.

Janko Kovačič, predsednik PD Poljčane, je pojasnil vse o varovanju velikonočnice.
Simona Kostanjšek Brglez

PD Poljčane s svojim prostovoljnim delom pomembno prispeva k njenemu varstvu. Redno izvajajo košnjo, grabljenje in odstranjevanje mahu, kar ustvarja optimalne pogoje za njeno rast. Kljub temu se je število cvetočih primerkov v zadnjih letih znižalo na okoli 300 na vseh treh rastiščih Boča. Vzrokov za to je več: poleg preteklih izkopavanj imajo velik vpliv tudi vremenske razmere, upad opraševalcev in naraščajoče število obiskovalcev, ki pogosto nehote poškodujejo rastline.

Število velikonočnic se manjša. 
Simona Kostanjšek Brglez

Velikonočnica ni le naravni zaklad, temveč tudi simbol krhkosti ekosistemov. Njeno preživetje je odvisno od premišljenih odločitev ljudi in spoštljivega ravnanja z naravo. Prav zato projekt Boč skozi zgodbe, naravo in inovacije poudarja pomen ozaveščanja javnosti o naravovarstvenih ukrepih in odgovornem vedenju obiskovalcev. Prikazali so tudi film o Krajinskem parku Boč - Donačka gora. Sledil je voden sprehod do rastišča, kjer so si lahko obiskovalci v živo ogledali cvetoče primerke velikonočnice. Kovačič je še enkrat pozval k previdnosti pri gibanju po rastiščih, saj lahko že en nepreviden korak povzroči škodo tej dragoceni rastlini. Tudi v prihodnje bodo pripravili dejavnosti, ki bodo pripomogle k ohranjanju tega pomembnega naravnega bisera.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.