Začela so se uvajalna gradbena dela na fakulteti za zdravstvene vede, ki se že dlje časa sooča s prostorsko stisko, ki onemogoča nemoteno izvajanje študijske in raziskovalne dejavnosti, in jo bodo zato obnovili in razširili. Dobrih 12 milijonov evrov za ta velik gradbeni projekt je zagotovila država v okviru zakona o investicijah v javno zdravstvo. Univerza v Mariboru je z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije tako že junija letos podpisala pogodbo o sofinanciranju, nedavno pa tudi pogodbo z izvajalcem, družbo Senmed, ki bo opravila enega od sklopov del.
Investicija je namreč razdeljena na dva dela. Začeli so z obnovo štirinadstropnega osrednjega trakta, kjer bodo namestili sodobno opremo in vzpostavili simulirano klinično okolje. Najprej je na vrsti obnova tretjega in četrtega nadstopja, kar je že v teku. Drugi del investicije je izgradnja dva tisoč kvadratnih metrov velikega štirinadstropnega prizidka na severni strani fakultete, ki bo namenjen izvajanju pedagoškega procesa, v njem bodo tudi prostori za zaposlene.
Investicija je nujno potrebna, saj je zaradi prostorskih omejitev pedagoški proces raztegnjen čez celoten dan, študenti pa so hkrati obremenjeni s teoretičnim in praktičnim delom. Oteženo je tudi izvajanje kolokvijev in izpitov, objekt pa ne zadostuje standardom sodobnega izobraževanja in raziskovanja. Prav tako je velika potreba po modernem simuliranem kliničnem okolju, "saj morajo študentje pred vstopom v klinično okolje pridobiti znanja in veščine," pojasnjujejo na mariborski univerzi. Dodajajo, da je v danih prostorskih okvirjih ovirano tudi delo zaposlenih, pa tudi nove zaposlitve, potrebne ob širitvi študijskih programov in pridobivanju novih projektov. Kot smo poročali, fakulteta za zdravstvene vede pripravlja akreditacijo novih študijskih programov babištvo in fizioterapija ter programe za izpopolnjevanje, katerih izvedba brez dodatnih prostorov ne bo mogoča. "Novi prostori bodo omogočili povečanje vpisa v obstoječe programe ter izvedbo novih, kar je ključno za pokrivanje vse večjih potreb po diplomiranih medicinskih sestrah in diplomiranih zdravstvenikih v kliničnem okolju," še sporočajo z univerze.
