Pred dnevi je v 106. letu starosti umrl Leo Dogša, eden najstarejših Mariborčanov, če ne najstarejši. Nekdanji frizerski mojster in športni navdušenec, ki je med drugim smučal, kegljal, plaval, drsal na ledu, celo deskal na vodi, planinaril in dolga leta igral tenis. "Oče je bil kljub letom še vitalen, ob nedeljah je prihajal k nam na kosilo, ob sredah sem ga vozil v Europark, kjer je s prijatelji popil kavico, nato pa se je zgodilo. Doma v hiši na Studencih je padel, si zlomil kolk, po operaciji v UKC Maribor ni mogel hoditi, štirinajst dni je bival v Domu Danice Vogrinec na Taboru, staknil je pljučnico, ki je bila najverjetneje usodna zanj - umrl je 2. maja. Na njegovo željo ga bomo pokopali v družinskem krogu," je povedal Tomaž, eden od dveh Leovih sinov, ki živi v Mariboru, starejši sin Gert živi v Nemčiji.
Leo Dogša se je rodil 6. novembra leta 1919 v Mariboru. Otroštvo je preživel v Mesarski ulici na Lentu. "Ni mi bilo z rožicami postlano. Živeli smo revno. Spomnim se, da sva z mamo zbirala suhe veje v gozdu, da smo doma lahko zakurili štedilnik, oče pa je bil bolj gostilniški človek. Pozneje se je naša družina večkrat selila, nazadnje smo stanovali v vrstni hiši v Reberškovi," je v enem od intervjujev za Večer pripovedoval Leo Dogša, ki je po letu 2018 po smrti soproge Marije živel samostojno življenje.
Dogša je kot priznani frizerski mojster v letih po drugi svetovni vojni v frizerskem salonu v Tyrševi ulici strigel številne znane Mariborčane. "Strigel sem tudi znanega telovadca in olimpijca Toša Primožiča. Bil je zelo uglajen in zgovoren, rada sva kramljala o političnih, gospodarskih in predvsem športnih temah, saj me je šport zelo zanimal. Upokojil sem se po 40 letih dela leta 1980," je razložil v pogovoru leta 2018 in hkrati zaupal, da se bo ob stotem rojstnem dnevu z vrha Pohorja s smučmi spustil v dolino. A se mu želja ni izpolnila, saj je počasi opuščal smučanje in druge rekreativne aktivnosti, je pa še vedno rad sedel na kolo in se zapeljal po opravkih.
Lea Dogšo sta dobro poznala nekdaj znana mariborska smučarja in pozneje ugledna smučarska delavca, Tone Vogrinec in Herbert Jurič. Tudi zaradi tega, ker je bil Leov sin Gert v mlajših letih njun sotekmovalec v SK Branik. "Leo je bil vsestranski športnik in ljubezen do športa je prenesel tudi na sina Gerta in prav po očetovi zaslugi se je Gert, ki je bil tudi izvrsten orodni telovadec in atlet, začel ukvarjati s smučanjem. Leo je bil tudi smučarski učitelj in najraje je poučeval najmlajše smučarje, ki so se od njega veliko naučili, veljal je tudi za njihovega vzornika. Bil je zelo prijazen možakar, tudi ko je bil v pokoju, smo se večkrat srečali, kdaj pa kdaj tudi posedeli in pokramljali o tem in onem, največkrat pa je beseda tekla o športu, saj je bil Leo velik poznavalec športa in vnet rekreativec," se Lea Dogše spominjata Vogrinec in Jurič.
Zelo dobro se ga spominja tudi donedavni predsednik ŽTK Maribor Drago Završnik. "Leo je bil dolga leta član našega kluba, redno je igral tenis in kljub častitljivi starosti dobro vihtel lopar. Leta 2014, ko mu je bilo 95 let, sta ob otvoritvi druge teniške dvorane v teniškem parku na Taboru z nadarjeno Petjo Drame simbolično z izmenjavo nekaj udarcev žogice prek mreže krstila novo pridobitev, na dogodek pa je bil zelo ponosen. Spomnim se, da nam je ob nekem srečanju v klubu zaigral na kitaro in zapel, saj je bil tudi družaben človek. Za prispevek k razvoju in ugledu kluba smo mu tudi podelili priznanje," je povedal Završnik.
