Marca so na seji sveta UKC Maribor poročali, da je bolnišnica – potem ko so decembra še beležili 5,56-milijonsko izgubo – zaključila lansko leto z dobrim milijonom evrov presežkov, k čemur je veliko pripomogla finančna injekcija države. Na današnji seji so (tudi zaradi poslovnega uspeha) vodstvu odobrili izplačilo nagrade za delovno uspešnost v višini petih odstotkov njihove plače, kot to omogoča zakonodaja. Sedem vodilnih (generalni direktor, strokovna direktorica in pomočniki) bo tako skupaj prejelo za slabih 20.000 evrov dodatka.
Odhodki bolnišnice pa po izračunih po prvih dveh mesecih poslovanja v 2026 že presegajo prihodke za okoli 2,3 milijona evrov. Glavni razlogi, tako pravijo v vodstvu UKC, so višji stroški dela (dvig minimalne plače in regresa) in višji stroški storitev. Samo stroški dela naj bi presegali načrtovane za 2,7 milijona evrov, stroški storitev pa presegajo planirane za 1,7 milijona evrov.

Ob koncu leta sicer znova načrtujejo izravnan poslovni rezultat. Na današnji seji so sprejeli tudi finančni načrt za leto 2026, v katerem je to predvideno. Ocenjujejo, da bodo razpolagali s 420 milijoni evrov. Na seji so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi povišanih cen energentov, ki bi lahko bolnišnici povzročile dodaten minus, vendar so dobili zagotovilo, da imajo do konca leta še fiksno pogodbo z dobaviteljem plina - kar pa lahko izredne razmere kljub vsemu spremenijo. V 14 dneh bodo zdaj morali v bolnišnici pripraviti načrt možne racionalizacije poslovanja oziroma optimizacije stroškov.
Načrtujejo tudi skrajševanje čakalnih dob – dodatnih 50.000 pacientov več nameravajo obravnavati v okviru programov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih izvajajo v popoldanskem času in preko podjemnih pogodb. Letos predvidevajo dodatne programe (poleg aktualnih 20). Je pa iz poročil predstojnikov o razlogih za predolge čakalne dobe jasno, da vseh predolgih čakalnih dob ne bodo mogli izničiti, tudi ker bi to zahtevalo precej več kadra (predvsem negovalnega pa tudi zdravniškega), novo opremo in infrastrukturo, vključno z večjim številom operacijskih dvoran. Po poslovnem načrtu sicer nameravajo zaposliti 50 novih strokovnjakov, kar pa vseh kadrovskih lukenj ne bi zapolnilo.

