
Čeprav je vlada preklicala epidemijo že v začetku poletja, administrativni preklic nikoli ni pomenil prav velikega olajšanja za UKC Maribor. Po začasnem upadu števila bolnikov se covid oddelek znova polni - deset bolnikov leži na običajnem oddelku, eden pa potrebuje intenzivno oskrbo. Direktor UKC Maribor Vojko Flis opozarja na razvoj dogodkov v drugih evropskih državah, kjer se povečini krivulje obračajo navzgor: "Epidemija je bila prekinjena le administrativno, vidimo pa, kaj se sedaj dogaja v Nemčiji, Avstriji, Srbiji. Preprosto ne vemo, kaj nas čaka v jeseni, pripravljeni bomo enako kot doslej. Rezultati kažejo, da smo se pripravili kakovostno, če bodo držale napovedi, da bo v jeseni več respiratornih infektov, ki jih bo težje ločiti od covid bolezni, bodo te težave še večje. Ampak enake probleme bodo imele vse zdravstvene ustanove v državi. Izjemno težko bo ločevati bolnike, ko gre za vprašanje t. i. respiratornih infektov."
Opreme dovolj
Kakšna je bilanca covid opreme? Trenutno imajo v UKC na razpolago zadostno število ventilatorjev za potrebe mehanskega predihavanja kot podporne oblike intenzivnega zdravljenja pri bolnikih s covidom-19. Prav tako imajo za primerljivo število bolnikov, kot jih je bilo v prvem valu, zadostno tehnično opremo. "Zaloge zaščitne opreme, ki jo UKC sedaj nabavlja sam, so pripravljene, prenosov okužb z osebja na bolnike ali obratno ves čas ni bilo, s tega zornega kota smo pripravljeni. Podravska regija je bila po številu okuženih na sto tisoč prebivalcev med zelo dobrimi ne le v Sloveniji, ampak v celi Evropi," pravi Flis in meni, da je to dokaz, da so ljudje upoštevali navodila.

"Takega tempa ljudje preprosto ne zmorejo"
Glavna težava torej ostajajo kadri, na kar so v Mariboru opozarjali že od začetka epidemije. Brez dovoljšnega bazena ustrezno usposobljenega osebja tudi neskončno ventilatorjev ne pripomore k zdravljenju. Sploh če bi želeli ohraniti razmeroma stabilne obravnave drugih bolnikov. "Nimamo dovolj kadra, ki bi lahko skrbel za normalen potek vseh programov, in istočasno še dovolj kadra, ki bi skrbel za covid bolnike. Prav tako ne razpolagamo s prostori, ki so potrebni za bolnike s covidom-19, obenem pa se ne bi vpletali v zdravljenja drugih bolnikov. Glede na kadrovske in prostorske zmožnosti je nemogoče, da zdravljenje covid bolnikov ne bi vplivalo na obseg zdravljenja necovid bolnikov," navajajo v UKC.
Flis podrobneje: "Glede na cikluse dela v covid intenzivi in glede na to, da mora osebje po delu za 14 dni v karanteno ter da epidemija traja že toliko časa in bo še trajala, nam zmanjkuje ustrezno izobraženega osebja, ki je zmožno delati v takšnih časovnih ciklusih. Na državni ravni smo se pogovarjali, da bi covid bolnišnicam, če bo prišlo do še večjega izbruha kot sedaj, pomagale druge bolnišnice. Z osebjem, ki ga imamo, takih izpadov ne moremo nadomeščati. O tem bo treba še razpravljati, ne samo mi, tudi klinika Golnik, Splošna bolnišnica Celje in UKC Ljubljana. Takšnega tempa ljudje preprosto ne zmorejo."
V covid enoto bi bilo treba vključiti tudi druge zdravnike iz UKC Maribor, ne samo infektologe, prav tako zdravnike iz drugih bolnišnic iz regij, za katere opravljamo vso covid dejavnost (Ptuj, Slovenj Gradec, Murska Sobota), po nekaj iz vsake bolnišnice. Tovrstna pomoč preostalih bolnišnic za zdaj ne poteka, doda Flis.

Ventilatorji Siriusmed niso v uporabi
"Dodatne potrebne opreme za omenjene ventilatorje še nismo dobili, zato ventilatorji niso v uporabi," na vprašanje o ventilatorjih Siriusmed R30 povedo v UKC Maribor. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je namreč po Flisovih besedah izdala tudi navodilo, naj ventilatorjev ne uporabljajo. Spomnimo: marca, v vrhu epidemije, so tudi v UKC Maribor prejeli ventilatorje Siriusmed R30, ki jih je v Slovenijo dobavilo podjetje Geneplanet. Zaradi posredovanja za stoodstotni avans pri nabavi ventilatorjev se je pod plazom očitkov znašel minister Zdravko Počivalšek, po zadnjih razkritjih pa postaja jasno, da so bili ventilatorji še močno preplačani.
So pa v UKC prejeli štiri ventilatorje Hamilton, ki so jih naročili sami. So popolnoma opremljeni za mehansko predihavanje bolnikov s covidom-19.
Selitve po oddelkih
Tretji dejavnik v uspešni obrambi pred covidom so prostori. Stavba infekcijskega oddelka je bila zgrajena v začetku 19. stoletja in vse prej kot ustreza sodobnim standardom. Nujna so prerazporejanja po drugih oddelkih.
Ob ponovnem pojavu covid pozitivnih pacientov so se v UKC znova prilagodili razmeram in začasno ukinili klasični infekcijski oddelek ter preostale infekcijske bolnike prerazporedili po drugih oddelkih, kjer nadaljujejo zdravljenje in jih obravnavajo samo konziliarno. Poleg tega nemoteno deluje še ena infekcijska ambulanta. "Ker je hkrati čas dopustov in so pred tem v času epidemije zaposleni nepretrgoma delali na covid deloviščih, se zdaj srečujemo tudi s kadrovsko stisko. In sicer osebje z oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja opravlja svoje delo tudi v urgentni ambulanti, hkrati opravlja konziliarne preglede, telefonsko svetuje drugim oddelkom v UKC Maribor in zunanjim ustanovam," organizacijo v času covida pojasnjujejo v bolnišnici.
Postopki za pričetek gradnje nove infekcijske klinike sicer tečejo, vlada je pred časom napovedala, da se bosta v državi gradili dve infekcijski kliniki, natančen datum pričetka gradnje pa je še težko določiti. A nova infekcijska klinika bo končana šele čez tri leta, do takrat pa covid oddelek zaseda ginekološki oddelek.
Neznanke jesenskega vala
Kljub temu je situacija boljša kot v začetku prvega vala, ko smo spremljali grozljive posnetke iz Italije. Znanega je veliko več, tudi težav. A osnovna dilema ostaja enaka kot v prvem covid valu, pravi Flis: ne vemo, kako velik val lahko pričakujemo. Vendar imamo tokrat prednost - imamo izkušnje, nova znanja in precej več informacij o bolezni, kot smo jih imeli konec zime. Določene težave bodo v jeseni in pozimi tudi zaradi pojava drugih respiratornih bolezni, ki so značilne za omenjeni čas.
Poslovanje v koronastresu
V Sloveniji je ministrstvo določilo štiri covid bolnišnice - Ljubljana, Maribor, Golnik in Celje. "Čim smo določeni za covid bolnišnico, to pomeni, da se zaradi narave dela, ker moramo varovati ranljive skupine, delo upočasni in ne moremo izpolnjevati programa, kakorkoli obračamo. Imamo zagotovilo, da bo covid bolnišnicam izpad dohodka povrnjen. Iz katerih virov, je druga zgodba. Če bo izpad dohodkov bolnišnicam povrnjen, bomo lahko poslovali uravnoteženo," povzame Vojko Flis.
Poslovna situacija je težavna že brez korone. Prenizka plačna lestvica za UKC Maribor pomeni 3,9 milijona evrov prenizko priznane plače v cenah ZZZS. "V aneksu št. 1 k splošnemu dogovoru za leto 2020 smo preko Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije poleg uskladitve plačnih razredov predlagali še priznanje redne delovne uspešnosti in dali še več drugih predlogov. Za bolnišnice sta bistvenega pomena priznanje dodatnega kadra za delovanje vstopnih triažnih točk za vse oddelke in ambulante bolnišnic ter znižanje delovnega normativa zaradi večje porabe časa zaradi dodatnih varovalnih ukrepov pri obravnavi pacientov. Vendar ZZZS za pokritje dodatnih stroškov v zdravstvu nima denarja (ob tem ZZZS ugotavlja povečanje obveznosti in zmanjšanje prilivov), zato bo nujno poiskati druge vire, predvsem državni proračun," menijo v UKC.