Tudi ginekologov je premalo. V Mariboru štirje še vpisujejo nove pacientke. Kaj bo čez nekaj let?

Bo zaradi upokojevanja ostalo brez ginekologa 300.000 žensk? Na skrb zbujajoče številke so pred časom opozorili pri Zdravniški zbornici Slovenije. Po družinskih zdravnikih in pediatrih, ki so ob koncu prejšnjega leta opozorili na preobremenjenost in posledično izgorelost, so se zdaj s podobno zgodbo oglasili še ginekologi.
V celotni slovenski mreži je sicer 268 ginekologov na 303 deloviščih, od tega 139 na sekundarnem nivoju, torej v bolnišnicah. Do svojega izbranega ginekologa (primarni nivo) so upravičene vse ženske, starejše od 13 let. Ginekologi so tako izračunali, da bi, če bi vsaka izbrala svojega zdravnika, ginekolog moral imeti 6500 pacientk. Ocena Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) je, da je varna meja 4000 pacientk na ginekologa. A to mejo večina presega, po podatkih ministrstva za zdravje ima ginekolog povprečno opredeljenih 5033 pacientk.
Poleg tega je starostna struktura ginekologov zelo neugodna, že leta 2014 je bilo 37 odstotkov ginekologov na primarni ravni starejših od 55 let, pri koncesionarjih kar 79 odstotkov. Njihove projekcije iz leta 2015 tako kažejo, da bi letos zaradi upokojitev lahko bil izpad iz programa za kar 192.000 žensk.

Težko načrtujejo kadre

In kaj to pomeni? Medtem ko že sedaj redki ginekologi sploh sprejemajo nove pacientke, mnoge ženske tako neuspešno trkajo na vrata prezasedenih ambulant. V Mariboru dostopnost do ginekologa ni tako zelo otežena kot v prestolnici, kjer nove pacientke vpisuje le ena zdravnica. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor nove pacientke sprejemajo štirje ginekologi od šestih. Strokovni direktor in ginekolog Danilo Maurič pove, da skupaj skrbijo za 28.720 pacientk, kar pomeni, da ima vsak vpisanih okoli 4780 pacientk. Da bi imeli za stroko sprejemljivih 4000 pacientk, bi tako potrebovali še dva ginekologa. Vendar ker ZZZS ustanovi plača 100 odstotkov za program, če dosežejo republiško povprečje, si dodatnega kadra ne morejo privoščiti, saj bi to za zdravstveni dom pomenilo prevelik minus, izpostavi strokovni direktor.

Mladi raje v bolnišnice

Na zbornici so sicer opozorili, da se mladi ginekologi raje kot za delo na primarnem nivoju, torej v zdravstvenih domovih, odločijo za delo v bolnišnicah. Maurič razlog za to vidi v tem, da je ginekolog, ki zaključi specializacijo, tudi operater. "Na sekundarnem in terciarnem nivoju je to kirurška smer. Ko si mlad, pa si ambiciozen in razmišljaš o operacijah. V bolnišnici je možna tudi znanstvena kariera. Razlika je še v plači - posebno v dežurstvih, s katerimi lahko zaslužijo bistveno več kot mi. Delovnik je sicer bolj zahteven, a ko si mlad, ti to ni težava. Sam sem na začetku dežural po enajstkrat na mesec," pripoveduje Maurič in še meni, da bi tudi priznanje politike lahko doprineslo k boljšemu ugledu ginekologije. Mlade pa bi po njegovem lahko privabili še z raznimi ugodnostmi v smislu reševanja bivanjske problematike in zaposlitve za zakonca, kot to poznajo v tujini. A se zaveda, da je v času konstantnega pomanjkanja denarja v zdravstvu to zgolj pobožna želja.

Ministrstvo: nadomeščanja bi morala načrtovati že zbornica

Kdo je torej odgovoren za situacijo? "Težko pokažemo s prstom na nekoga. Gotovo imajo odgovornost vsi deležniki, ki delujejo v sistemu. Ministrstvo za zdravje bi moralo sproti spremljati normative in jih obnavljati. Naši glavarinski količniki so iz leta 1994! V dokumentu smo tudi opozorili, da je v starostni skupini od 40 do 64 let naraslo število obiskov, a je ta skupina še vedno isto ovrednotena. Ženske nasploh veliko pogosteje hodijo h ginekologu. Tudi vabimo jih pogosteje. Sploh od leta 2003, ko izvajamo še presejalni program Zora, za katerega plačilo niti ni določeno," pravi Završnikova. In sklene: "Naj nam prisluhnejo in nas razbremenijo. Sistem je dober, ima rezultate in škoda bi bilo, da ga ne bi ohranili. Za zdaj smo vsi zdravi. Kaj bo, če se slučajno komu kaj zgodi?"

Po 30 pacientk na dan

Na ministrstvu so zapisali sicer, da je povprečno število opredeljenih žensk na ginekološki tim 5033, a da "podatki kažejo, da od tega števila ginekologa obišče letno 48 odstotkov opredeljenih žensk". Ob upoštevanju števila delovnih dni v letu bi tak podatek lahko namigoval, da ginekolog na dan povprečno pogleda le dvanajst pacientk, kar ne pokaže prav kritične slike. "To ni niti malo realno. Na dan pregledamo od 25 do 30 pacientk. Oni računajo, da ženska pride le enkrat na pregled. Če ima težave ali če je noseča, pride večkrat," poudari Maurič.
In kje ginekologi vidijo rešitve? "Da nam vrnejo pol diplomirane medicinske sestre, ki smo jo nekoč imeli. Drugo, da nas nehajo imeti za administratorje in zavarovalne agente ZZZS-ja. Zakaj moramo mi razlagati pacientom, kaj jim pripada? Naj se tudi omogoči več ambulantnega dela in uredi kazenska odgovornost zdravnika. Predvsem pa znižanje količnikov, da bi bila glavarina 4000, kar je za nas sprejemljivo, saj se potem lahko res posvetimo bolnicam," poudari Maurič.