"Veliko Romov ima dokončano osnovno šolo, vendar zaradi nizke stopnje izobrazbe zelo težko dobimo zaposlitev. Posledično prihaja do socialnih stisk, brezposelnosti in drugih težav v naši skupnosti," je včeraj opozoril predstavnik romske skupnosti v Mariboru Baftiaro Murim, prepričan, da bi lahko z ustrezno podporo in sodelovanjem z Mestno občino Maribor te izzive bolj uspešno reševali.
Na Mestno občino Maribor je zato naslovil pobudo, da zaposli romskega koordinatorja oziroma romskega svetnika, ki bi povezoval romsko skupnost z občino, pomagal pri vključevanju Romov na trg dela, sodeloval pri reševanju socialnih in zaposlitvenih vprašanj ter spodbujal izobraževanje in aktivno vključevanje romske mladine.
"Romska mladina v Mariboru si želi svojega predstavnika, ki razume naš jezik, kulturo in izzive. Potrebujemo osebo, ki ji bomo zaupali in ki bo lahko učinkovito zastopala naše interese," ugotavlja Murim: "Lepo vas prosimo, da ne gledate stran od romske skupnosti, temveč nam omogočite priložnost za boljšo prihodnost in večjo zaposlenost." Kakšen bo odziv Občine, še ni znano.
Se je pa na podobno pobudo državljanov že odzvalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter razložilo, da za Rome v Sloveniji že obstajajo številni programi, ki spodbujajo delovno in socialno vključenost. Glede na predpise v okviru zaposlovanja je položaj Romov sicer izenačen s pravicami in dolžnostmi z ostalimi državljani Republike Slovenije, s čimer imajo Romi zagotovljen enakopraven dostop do vseh storitev države za trg dela.
"Pri tem ne gre spregledati dejstva, da Romi sodijo v prednostno ciljno skupino oseb za vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, njihova vključitev oziroma zaposlitev pa je na primer v okviru javnih del motivirana z višjim odstotkom sofinanciranja," poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da se Romi "vključujejo v vse aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni usposabljanju in izobraževanju, spodbudam za zaposlovanje ter kreiranju delovnih mest. Največ se vključujejo v osnovno šolo za odrasle (za pridobitev javno veljavne formalne izobrazbe) ter v neformalno izobraževanje in usposabljanje, namen katerih je povečanje zaposljivosti in izboljšanje pogojev vstopa na trg dela z dvigom usposobljenosti in pridobitvijo neformalno pridobljenih veščin/ključnih kompetenc."
Ob tem se lahko Romi vključujejo tudi v aktivnosti Projektno učenje mlajših odraslih (PUMo), ki je namenjen pridobitvi funkcionalnih znanj, potrebnih za uspešno vključitev na trg dela oziroma reintegracijo v šolsko okolje in vsakdanje življenje, naštevajo na ministrstvu. In to še ni vse. Romi se prednostno vključujejo tudi v programe javnih del. Posebej za romsko populacijo se izvajata tudi dva programa javnih del, ki sta bila oblikovana posebej glede na njihove potrebe. Prvi je program "Pomoč pri urejanju romskih naselij", kjer gre za pomoč pri urejanju in vzdrževanju naselij, pri izobraževanju glede pravilnega načina zbiranja odpadkov, zbiranju deževnice ipd. Drugi program je "Pomoč Romom pri socializaciji", kjer gre za pomoč pri učenju v šoli, organizirane so prostočasnih aktivnosti v naseljih, pomoč pri odpravljanju jezikovnih ovir, pri vzpostavljanju dialoga, pri spremljanju do uradnih institucij, pri integraciji v lokalno okolje ipd.
Imajo torej Romi dovolj pomoči? Bi se morali dodatno bolj angažirati sami? "Aktivno iskanje zaposlitve in vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja je v zakonu, ki ureja trg dela, opredeljeno kot obveznost brezposelnih oseb, predpisane pa so tudi sankcije v primeru kršitev teh obveznosti," zaključujejo na ministrstvu.
