Teniški veterani, poimenovani Sive glave, se (še) ne dajo

Pred dobrimi 30 leti so se na pobudo Slavka Wigeleja na teniških igriščih Športnega društva Zrkovci začeli zbirati rekreativni igralci in počasi se je izoblikovala skupina kakšnih desetih teniških navdušencev, ki se je pozneje poimenovala Sive glave. V letih obstoja skupine se je v njej zvrstilo veliko igralcev, nekateri so že pokojni, drugi so zboleli, zamenjali so jih mlajši in tako jih enkrat tedensko tenis igra približno deseterica. Med njimi je tudi Oton Štrucl iz Brezja pri Mariboru, sicer predsednik Društva upokojencev Maribor Center in tudi aktualni predsednik sveta Mestne četrti Brezje - Dogoše - Zrkovci, ki se je skupini pridružil v prvih letih njene ustanovitve, že več let pa je tudi njen vodja.

Pri 80 letih skače kot mladenič

"Večina članov naše teniške skupine je tudi članov DU Maribor Center. Glede na to, da jih ima večina 'na grbi' 70 let in več, igramo dvojice, in to enkrat na teden, ob igranju pa tudi prijateljujemo. Ob koncu vsake sezone pripravimo turnir, da spodbudimo tudi tekmovalni duh. Ni pomembno, kdo koga premaga, kljub temu pa zbadanj in šal, največkrat na račun poražencev, ne manjka," je razložil Štrucl. "Nekateri so še zelo gibčni," je dejal ob obisku in s prstom pokazal na morda najbolj prepoznavnega člana skupine, tudi po sivih laseh, Tomislava Prosena. "Poglejte ga, skače po igrišču, kot da bi bil mladenič, a se bliža osemdesetim," doda. "Včasih se tudi sporečemo, največkrat zaradi tega, ko nekdo vidi žogico v polju, nekdo pa v avtu, izgovor pa je vedno slab vid," doda Štrucl, ki zaradi bolečin v kolenu na zadnjem turnirju v letošnji sezoni ni igral, je pa poskrbel, da so bile po turnirju na mizah dobrote z žara.

Tudi pobudnik oblikovanja skupine Slavko Wigele, 92-letni Mariborčan, najstarejši član skupine, tokrat ni igral. Nekdanji nogometaš mariborskih klubov Branika in Železničarja je tenis rekreativno začel igrati leta 1975, ko je sklenil nogometno pot, v Zrkovce pa se je pripeljal z avtomobilom. "Kot rekreativec sem tenis igral v Hočah in v mariborskih klubih Branik in ŽTK, v Zrkovcih pa takoj po osamosvojitvi Slovenije. Nazadnje sem ga igral septembra lani, saj se bojim, da bi morda padel in si zlomil kolk ali staknil kakšno drugo poškodbo," je pojasnil. "V 30 letih sem v Zrkovcih preživel veliko prijetnih uric, na igrišču sem zmagoval in tudi izgubljal, a me poraz nikoli ni vznejevoljil. Tenis sem igral zaradi druženja, tudi zdaj, ko ga ne igram, ohranjam stike z nekdanjimi soigralci. Turnirja ob koncu sezone nisem hotel zamuditi, prijetno se počutim v družbi nekdanjih soigralcev," je dodal Wigele.

Veliko in redno tudi hodi

Legendarni nogometaš Maribora Tomislav Prosen igra tenis rekreativno že 40 let, poleti v Zrkovcih, pozimi v dvorani v Slovenski Bistrici. "V skupini Sive glave igrajo tudi nekdanji direktorji in ugledni gospodarstveniki, jaz sem po poklicu ključavničar, a v športu poklicni stan ni pomemben. Tenis je ob nogometu moja druga športna ljubezen. Čeprav sem v skupini med starejšimi, se ne dam, večino mlajših igralcev premagujem, a zmage so hitro pozabljene, pomembno je druženje in prijateljevanje," je razložil. "Druženja so vselej zanimiva, pred leti smo se pogovarjali o ženskah, zdaj o zdravju, koga kaj boli, o penzijah in še čem," doda mariborska nogometna legenda, ki čilost ohranja tudi z drugimi aktivnostmi. "Predvsem veliko in redno hodim, moje poti so Pekrska gorca, Betnavski gozd in ob kanalu Drave v Dogošah, vselej prehodim blizu pet kilometrov, enkrat na teden se odpravim na ribolov v Mozirje in na Ljubno, kjer imam veliko prijateljev, moja skrita ljubezen pa je delo na vrtu okoli hiše v Dušanovi ulici v Mariboru."