Rotovške zgodbe nekoč in jutri: Trg, ki je desetletja molčal, bo znova spregovoril. Kdaj in kje?

Mariborska knjižnica z dogodkom Rotovške zgodbe nekoč in jutri odpira razmislek o preteklosti in prihodnosti Rotovškega trga ter postavlja vprašanje o vlogi sodobne knjižnice v življenju mesta.

Glavna fotografija članka:Rotovške zgodbe nekoč in jutri: Trg, ki je desetletja molčal, bo znova spregovoril. Kdaj in kje?
Sašo Bizjak

I.Se, Bar.B.

Datum 15. januar 2026 13:59
Čas branja 3 min

Mariborska knjižnica v ponedeljek in sredo, 19. in 21. januarja, pripravlja sklop dogodkov z naslovom Rotovške zgodbe nekoč in jutri, s katerima se bo ozrla v bogato preteklost Rotovškega trga in obenem odprla razmislek o vlogi sodobne knjižnice kot navdihujočega prostora skupnosti.

Rotovški trg ima v zgodovini Maribora posebno kulturno in družbeno težo. Njegovo identiteto je desetletja sooblikovala tudi Mariborska knjižnica, ki se po začasni selitvi znova pripravlja na vrnitev na trg – tokrat v sodobne, nove prostore. Zaradi gradnje Center Rotovž je knjižnica oktobra 2021 Knjižnico Rotovž, Pionirsko knjižnico Rotovž in Čitalnico preselila v TPC City. V roku približno enega leta se bodo enote vrnile na Rotovški trg, združene v novo osrednjo enoto Knjižnice Rotovž.

Rotovški trg 2 leta 1910
Rotovški trg 2 leta 1910
Arhiv Mariborske Knjižnice
Mestna občina Maribor želi upravljanje novega kulturnega središča prenesti na Narodni dom Maribor.
Mestna občina Maribor želi upravljanje novega kulturnega središča prenesti na Narodni dom Maribor.
Luka Hernet
Atrij - Center Rotovž
Atrij - Center Rotovž
Medprostor

S tem se bo začelo tudi novo razvojno obdobje Mariborske knjižnice, ki z mrežo 21 enot predstavlja nepogrešljiv javni prostor ter osrednjo kulturno institucijo, vpeto tudi v širšo mariborsko regijo. Po zadnji anketi uporabniki knjižnico prepoznavajo kot zaupanja vredno, zanesljivo in ustvarjalno ustanovo, odprto in dostopno vsem generacijam.

Prvi dogodek sklopa, Dediščina Rotovškega trga, bo v ponedeljek, 19. januarja, ob 18. uri v Mali dvorani Lutkovno gledališče Maribor. Razprava bo namenjena zgodovinski vlogi Rotovškega trga kot pomembnega urbanega javnega prostora. Sodelovali bodo dr. Polona Vidmar, Jerneja Fischer Knap, dr. Eva Sapač in dr. Jerneja Ferlež, pogovor pa bo moderirala vodja Centra za domoznansko dejavnost v Mariborski knjižnici mag. Nina Hriberšek Vuk. Ta ob tem poudarja, da je trg, umeščen med Glavni in Slomškov trg, kljub nekoliko umaknjeni legi ves čas živahno dopolnjeval mestni utrip, njegovo podobo pa so soustvarjale tudi stavbe, v katerih je dolga leta domovala osrednja enota knjižnice.

Vizualizacija prihodnje ureditve Rotovškega trga, ki bo po zaključku gradnje Centra Rotovž znova postal pomemben javni prostor v mestnem središču.
Vizualizacija prihodnje ureditve Rotovškega trga, ki bo po zaključku gradnje Centra Rotovž znova postal pomemben javni prostor v mestnem središču.
Medprostor
Gradnja Centra Rotovž v polnem teku
Gradnja Centra Rotovž v polnem teku
Luka Hernet
Center Rotovž bi po napovedih vrata lahko odprl konec leta.
Center Rotovž bi po napovedih vrata lahko odprl konec leta.
Robert Kereži

Drugi dogodek, okrogla miza Knjižnica, navdihujoč prostori skupnosti, bo v sredo, 21. januarja, ob 18. uri v Večnamenski dvorani Vetrinjski dvor. Razpravo o vlogi sodobne knjižnice bo moderiral Matej Korošec, sodelovali pa bodo predstavniki partnerskih ustanov, redni obiskovalci knjižnice ter strokovni gostje iz Slovenije in tujine, med njimi tudi predstavnici osrednjih knjižnic iz Helsinkov in Reke.

Vhod v knjižnico Rotovški trg 2
Vhod v knjižnico Rotovški trg 2
Arhiv Mariborske Knjižnice
Rotovške zgodbe nekoč in jutri: Trg, ki je desetletja molčal, bo znova spregovoril. Kdaj in kje?
Medprostor
Načrt za osrednjo dvorano
Načrt za osrednjo dvorano
Medprostor
ROTOVŠKE ZGODBE NEKOČ IN JUTRI - Center Rotovž
ROTOVŠKE ZGODBE NEKOČ IN JUTRI - Center Rotovž
Nina Medved

Del večera bo namenjen tudi javnosti, ki bo lahko izrazila svoja pričakovanja, želje in vprašanja glede prihodnje Knjižnice Rotovž. Direktor Mariborske knjižnice mag. Klemen Brvar ob tem poudarja, da knjižnice danes presegajo klasično vlogo izposojevalnic knjig. Postajajo središča znanja, idej in kulture, prostori eksperimentiranja, sodelovanja in druženja – sodobne “dnevne sobe” mesta. Takšen razvoj želi knjižnica uresničevati tudi v novih prostorih na Rotovškem trgu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi morala srbska skupnost v Sloveniji pridobiti status manjšine?
Da, in to čimprej!
4%
29 glasov
Njen status je že ustrezno urejen v posebnem zakonu.
14%
89 glasov
Ne, ustava je tukaj jasna.
50%
328 glasov
Ne, to bi bila diskriminacija drugih narodov iz bivše Jugoslavije.
27%
178 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
5%
34 glasov
Skupaj glasov: 658