Danes je v Mariboru potekalo že 16. srečanje slovenskih rejniških družin, katerega je ob pomoči Športne zveze Maribor organiziralo Rejniško društvo Slovenije. Tomaž Barada, predsednik ŠZ Maribor, je izrazil zadovoljstvo, da lahko gostijo rejniške družine iz vse Slovenije, saj so prišli iz Primorske, Gorenjske, Dolenjske, iz Prekmurja, Štajerske in seveda iz Maribora, ter so lahko otroci uživali v različnih športnih in zabavnih igrah. Prav vsi rejniki kot rejenci, zbralo se jih je več kot sto, pa so se že dopoldne povzpeli na Kalvarijo, hrib nad Mariborom. Vsi so Maribor tudi zapuščali z nasmehom.
Živeti v rejniških družinah je lahko prednost in ne preprečuje uspeha v življenju
Tudi ritmična gimnastičarka oziroma plesalka Tajda Korče, lanskoletna zmagovalka šola Slovenija ima talent, ki tudi sama živi v rejniški družini, je uprizorila svoj poseben akrobatsko izviren nastop. V rejniški družini je otroštvo preživel tudi mag. Darko Krajnc, predsednik Rejniškega društva Slovenije, od nedavnega tudi novoizvoljeni državnozborski poslanec, kjer mu družbo dela Dejan Zavec, ki je prav tako odraščal v rejništvu. Oba si bosta v parlamentu prizadevala za izboljšanje položaja rejniških družin in otrok, je dejal Krajnc, ki ga veseli, da že 16 let uspešno deluje rejniško društvo in da se vsa ta leta, tudi v času koronavirusa, uspejo srečevati širom Slovenije. Tudi letos so izdali Rejniški glasnik, katerega obseg so z lanskih 100 povečali na 150 strani. "Predvsem pa je naša želja, da bi otroci življenje v rejniških družinah videli kot prednost in v spoznanju, da lahko uspejo v življenju. Pa tudi, če se le da, da bi ohranili čim boljše stike tudi s svojo matično družino," je izpostavil Darko Krajnc.
V Sloveniji živi v rejništvu 771 otrok. Rejnika sta tudi zakonca Vanja in Dušan Vidič iz Lendave, ki sta rejnika od leta 2011. Trenutno imata ob svoji hčeri v rejništvu še šest otrok, en fant, ki je bil pri njima v rejništvu dve leti, pa se je vmes že zaposlil in odselil, hčer in ena od rejnic pa že dokončujeta študij. Nazadnje sta iz iste družine v rejništvo sprejela dva brata in njuno sestrico, zato imata prvič tako veliko otrok v rejništvu. Skušala bosta doseči, da vsi trije omenjeni otroci ostanejo pri njih skupaj, sta povedala. Pred enajstimi leti o rejništvu nista vedela veliko, potem pa je Dušan dobil "božji namig", da najdeta z ženo prihodnost v rejništvu, in ni jima žal, da sta se podala na to pot. Povedala sta še, da se zavzemata za to, da otroci pri njiju ohranjajo stike tudi z matično družino. "Veselje, ki nama ju dajejo vsi ti otroci, se ne more poplačati z ničemer. Pričakovala bi le, da se rejniško delo s strani države ovrednoti več, kajti to je delo za 24 ur na dan in ne zgolj za osem ur," sta dejala v en glas zakonca Vidič, ki pogrešata še to, da bi država več postorila na področju prehoda rejnikov v samostojno odraslo življenje, tudi po vzoru iz tujine s financiranjem kakšnih prehodnih domov
