Na načrte mariborske občine za izgradnjo predora pod središčem mesta se je odzvala Koalicija za trajnostno prometno politiko, ki deluje v okviru mreže Plan B, največje mreže nevladnih organizacij s področja okolja in narave v Sloveniji. Koalicija mariborsko občino poziva, naj ponovno razmisli o odločitvi za gradnjo predora, ob tem pa ponuja v razmislek številne alternative, kako urediti promet brez omenjene investicije.
"Tunel nikakor ne zmanjšuje dominantne vloge avtomobilov na mestnih ulicah. Če avtomobile umaknemo pod zemljo, ne zmanjšamo niti hrupa niti izpustov. Ker izboljšane razmere za avtomobilski promet pomenijo tudi več prometa, se bo skupna obremenjenost s hrupom in izpusti v primeru izgradnje tunela povečala. Največje obremenitve bodo tako predvidoma na obeh straneh tunela, nič manj obremenjeni pa ne bodo drugi deli mesta," zapišejo v javnem pismu.
- Po prvotnem načrtu bi predor potekal od križišča Gosposvetske in Vrbanske ceste do križišča Partizanske in Titove ceste.
- Predor v dolžini 980 metrov bi bil speljan pod Gosposvetsko cesto in Slovensko ulico.
- Na občini zdaj preverjajo možnost podaljšanja predora do Mlinske ulice.
- Da je projekt smiseln, je izjavil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
- V mestni upravi pričakujejo, da se bo projekt izgradnje predora, ki naj bi odpravil prometne zagate v centru mesta, začel že leta 2023 in bi bil končan leto kasneje.
Prepričani, da nova povezava vzhod-zahod ni nujna
V koaliciji zato menijo, da bi občina morala slediti ciljem, ki si jih je zastavila v celostni prometni strategiji, in še naprej aktivno zmanjševati število voženj z avtomobili, kar pa z izgradnjo nove infrastrukture za motorizirani promet ne bo mogoče: "Če bo občina nadaljevala ukrepe, ki spodbujajo hojo, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti, ter optimizirala javni promet, se bodo potrebe po infrastrukturi za avtomobile zmanjšale. Še več prebivalcev se bo odločilo za načine potovanja, ki dobro vplivajo na zdravje in okolje ter prispevajo k prijetnejšemu življenju v mestu."
"Če avtomobile umaknemo pod zemljo, ne zmanjšamo niti hrupa niti izpustov"
Nadalje so v koaliciji prepričani, da nova povezava v smeri vzhod-zahod na levem bregu Drave ni nujna, saj so za potovanja na daljših razdaljah, na primer na relaciji Murska Sobota-Dravograd, ali v primeru dnevnih migrantov iz drugih delov Štajerske zagotovljene zmogljive cestne povezave na desnem bregu Drave. "Za lokalna in krajša potovanja, torej z enega dela mesta na drugega, glede na siceršnja prizadevanja občine za spremembo potovalnih navad, pa ni smiselno zagotavljati boljših pogojev za potovanje z avtomobilom," so poudarili v koaliciji.
Občina naj vzpodbuja hojo, kolesarjenje in javni potniški promet
Občini za reševanje trenutnih težav, s katerimi se soočajo prebivalci delov mesta, kjer se je ob zaprtju Glavnega trga in dela Koroške ceste za motorni promet povečala obremenjenost, torej v koridorju Razlagova-Krekova-Strossmayerjeva-Mladinska-Maistrova-Cankarjeva, priporočajo nabor kratko- in dolgoročnih ukrepov. Med kratkoročnimi so izboljšanje možnosti za hojo, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti, torej širitev površin za pešce in kolesarje, prilagoditev intervalov semaforjev, ustrezno označitev in osvetlitev prehodov za pešce ter ureditev točk za odlaganje "poljubi in odpelji", uvedba ukrepov, s katerimi bi omenjeno območje postalo manj privlačno za avtomobilski promet, torej omejitve hitrosti, hitrostne ovire, zoženje pasov za avtomobile ..., in uvedba ukrepov, s katerimi se povečata učinkovitost in privlačnost javnega avtobusnega prevoza, torej optimizacija linij, voznih redov in frekvenc ter hitre prestopne točke. Ob tem občini predlagajo tudi pripravo mobilnostnih načrtov za institucije, ki so glavni generatorji prometa v mestnem središču, pripravo parkirne politike, ki bi omogočila optimiziranje parkiranja, ter jasno in pozitivno komuniciranje, da si mesto želi več ljudi peš, na kolesih in v avtobusih.
Kot dolgoročne ukrepe pa koalicija občini predlaga ureditev kolesarskih avtocest do primestnih naselij, vzpostavitev parkirišč P&R v navezavi na sistem izposoje koles in povezovanje lokalnega javnega prometa na železnice in medkrajevni promet. Ob tem občini predlagajo tudi izgradnjo hitre mestne železnice.
Železnica tudi do Radvanja, Miklavža in Malečnika
V pismu spomnijo, da je bila v preteklosti v Mariboru zgrajena množica železniških tirov, med katerimi pa so v večji rabi le tisti, ki se uporabljajo za potniški in tovorni promet v smeri Ljubljana-Dunaj, medtem ko je proga skozi Dravsko dolino do Dravograda le deloma izkoriščena, mnogi nekoč industriji namenjeni tiri pa v glavnem samevajo. "Zato je naš predlog 'recikliranje' obstoječih železniških povezav z izgradnjo hitre, sodobne železnice. Na osnovi podatkov o stanovanjskih območjih glede na gostoto poselitve smo naredili projekcijo, kako bi s samo približno 13 do 14 kilometrov obnovljenih železniških tirov v skladu z zahtevami sodobnih železniških naprav pokrili glavnino potreb, medtem ko bi z novovzpostavljeno povezavo lahko v sistem vključili tudi novonastala blokovna naselja pod Pohorjem."
Za železniško navezavo do Radvanja bi tako denimo uporabili stari industrijski tir, ki na Teznem zavije ostro proti zahodu. "Podobno star industrijski tir zavije s severnega dela glavne postaje proti vzhodu in bi lahko služil kot začetek nove proge proti Melju in Malečniku, če je seveda v tistem delu dovolj potniškega potenciala. Je pa predvidena tudi nova proga skozi Pobrežje do Miklavža, ki bi bila podaljšek koroške proge, v trikotniku med glavno in koroško progo pa bi lahko nastala ena glavnih prestopnih točk," predlagajo v koaliciji. Nadalje bi lahko po mnenju koalicije ena od linij hitre mestne železnice vodila tudi po glavni progi do železniške postaje Slovenska Bistrica, ki leži na Črešnjevcu, od tam pa po obujeni nekdanji lokalni železnici do Slovenske Bistrice: "Sistem bi moral biti zasnovan na integraciji konvencionalne in lahke železnice, kar v praksi pomeni, da so novi odseki zgrajeni po normativih lahke železnice, s čimer je investicija manjša, hkrati pa vozna sredstva ustrezajo vsem zahtevam tudi za vožnjo po konvencionalni železniški infrastrukturi.
Občina za mestno železnico, a tudi za predor
Na poziv koalicije so se odzvali tudi na mariborski občini, kjer, tako podžupan Samo Peter Medved, podpirajo idejo o mestni železnici. "Zanjo si občina prizadeva že zelo dolgo, imeli smo tudi že več sestankov z ministrstvom za infrastrukturo, ki so tudi obrodili sadove, tako da se je direkcija za infrastrukturo odločila za rekonstrukcijo železniške proge proti Koroški z vzpostavitvijo novih postajališč in podprla naša prizadevanja za mobilnostno vozlišče v trikotniku. Prav tako občina skupaj z direkcijo načrtuje novo postajališče na Ledini, železniško infrastrukturo, obstoječo in nadgrajeno, torej razumemo kot bodočo obliko trajnostne mobilnosti v mestu," je poudaril Samo Peter Medved.
Kljub temu se občina načrtom o gradnji predora ne odpoveduje. Kot pravi podžupan, predvsem zato, ker je izgradnja severne obvoznice zaradi zaščite vodnega vira Vrbanski plato in individualne naknadne gradnje v Košakih praktično neizvedljiva, dodatno pa tudi zaradi težav, ki so se pojavile ob zapiranju Glavnega trga in dela Koroške ceste. "Če želimo historično mestno jedro zapreti za promet, je treba ponuditi alternative, zato smo se odločili, da na projektni strani to nadaljujemo. Ne nazadnje je bila na to temo sklicana izredna seja mestnega sveta, na kateri je bil za mestno upravo sprejet zavezujoč sklep za nadaljnje načrtovanje. Ta trenutek tako izdelujemo dopolnitev študije preverljivosti z možnostjo podaljšanja predora," je pojasnil Medved.
Z argumenti Koalicije za trajnostno prometno politiko, da morajo biti pri načrtovanju in izvedbi novih prometnic previdni, se podžupan strinja, a da glede na sedanje analize prihodnjega prometa v mestu v izgradnji predora mestna uprava še zmeraj vidi prihodnost.