Danes svoj dan ali Romanu dij praznuje največja etnična manjšina na naši celini - Romi. V Evropi naj bi jih bilo okoli 12 milijonov, v Sloveniji pa med 15 in 20 tisoč, od tega okoli 3500 tudi v Mariboru, kot je povedal Fatmir Bećiri, predsednik društva Romano Pralipe Maribor (kar pomeni romsko bratstvo), najstarejšega od treh romskih društev, ki delujejo v mestu. Svetovni dan Romov so začeli praznovati leta 1971, ko je v Londonu potekal prvi romski kongres, kjer je ta nomadski narod brez svoje države dobil svojo zastavo in himno, ki smo jo lahko uvodoma slišali tudi na prireditvi v Mariboxu.
Bećiri ocenjuje, da v Mariboru skupnost napreduje. Vsako leto je več otrok, ki zaključi osnovno šolo in nadaljuje šolanje, s tem imajo mladi tudi več možnosti za karierni uspeh, kot je dejal v svojem nagovoru. "Romi postajamo aktivni partnerji pri iskanju rešitev," je poudaril. In izrazil željo, da bi države prepoznale Rome kot partnerje za iskanje rešitev (in ne zgolj kot vzroka za težave). Pozval je, naj tudi slovenska politika ponovno preuči zakon o romski skupnosti in jim zagotovi tudi ustreznega predstavnika, občine pa naj z njimi vzpostavijo predvsem dialog, ki ga ni brez sodelovanja z romskimi skupnostmi. "Dragi Romi, prihodnost ni le pravica, je tudi dolžnost. Živimo v pravni državi, kjer pravila veljajo za vse," pa je položil na srce sonarodnjakom.
Pomen dialoga
Pomen povezovanja in vključevanja je poudarila tudi podžupanja Maribora Davorka Pregl, ilustrirali pa so ga otroci iz Vrtca Studenci Maribor, v katerem imajo več romskih otrok in ki so nastopili z dvema pomenljivima pesmicama o prijateljstvu in razumevanju. Da je kultura nekaj oprijemljivega in ima za manjšine moč kulture še poseben pomen, je povedal državni sekretar z ministrstva za kulturo Matevž Čelik Vidmar. Romska skupnost ima v Sloveniji poseben ustavni položaj, kar je pravilno, je dejal uvodoma in dodal, da ni izziv zgladiti razlik med nami, ampak zgraditi prostor sobivanja. Pri tem je poudaril, da romska kultura predstavlja del raznolikosti Slovenije in jo hkrati bogati. Priznal je še, da programi in podpora skupnosti ne zadoščata ter tudi sam izpostavil pomen dialoga, ki da ga lahko gradimo tudi preko kulture. "Izzivov je veliko, temelj pa je neprestano komuniciranje. Da sploh prepoznamo težave in potem lažje na njih reagiramo," je o možnostih izboljšave odnosov v slovenskem prostoru povedal Čelik Vidmar.
Temu je sledil nastop srbskih trubačev Brača Demirović, ki so z ritmi Đurđevdana ogreli publiko, v kateri so sedeli tako mariborski dijaki kot predstavniki romskih ambasad iz tujine. V pisanih krilih so jim sledile plesalke folklorne skupine Romano Pralipe in orientalske plesne skupine Zahir.
Dobri muzikanti, ne pa sosedi
Dogodka se je udeležil tudi Jožek Horvat Muc, predsednik Sveta romske skupnosti, ki je v svoji izjavi za medije ošvrknil tudi lanskoletne zakonodajne spremembe, ki so nastale na podlagi konfliktov z Romi v Novem mestu: "V luči vsega, kar se dogaja ne le v Sloveniji, marsikje po Evropi, je pritisk na skupnost, da se sprejema represivne odločitve. Pri tem se je treba potruditi za dialog. Ne glede na to, kakšne barve kože je človek, moramo razvijati, pa tudi ohranjati spoštovanje in enakopravnost, saj smo vsi ljudje. Manjšina, kot je romska skupnost, ki je na robu družbe, skuša v tej družbi imeti svoj prostor in prispevati k družbenemu razvoju. V očeh mnogih smo lahko le dobri muzikanti in romantiki, potem pa se konča. Nismo pa dobri sosedje, nismo dobri ustvarjalci ali pogajalci, predvsem pa nismo oblikovalci skupnih političnih družbenih sistemov. To je narobe. Tukaj smo in treba je najti skupni jezik. Če pogledamo Šutarjev zakon, romska skupnost ni bila vključena v proces nastajanja. Povabili so nas le kot goste, ko so zakon sprejemali. In čeprav smo povedali svoje mnenje, ga niso upoštevali."
