Barbara Bradač
Ob junijskih homofobnih napadih na knjigarno Mariborka na Koroški cesti v središču Maribora se je ekipa knjigarne pritožila tudi zoper ravnanje policista. Senat ministrstva za notranje zadeve je zdaj ugotovil neprimerno ravnanje policista in potrdil, da je policist neprimerno komuniciral in opustil dolžno ravnanje, ter izpostavil, da mora policija delovati strokovno in nepristransko.
Knjigarna Mariborka je bila lani tarča kar nekaj homofobnih napadov. Novembra so neznanci z grozečimi sporočili popisali vhod knjigarne, v juniju, ko so v knjigarni pred vhodom izobesili mavrično zastavo, pa so bili tam zaposleni in obiskovalci deležni šikaniranja, verbalnih ter tudi fizičnega napada s škarjami. Mladi moški so pljuvali na zastavo, nacistično pozdravljali, v knjigarni zaposlene zmerjali ter zastavo poskušali odtujiti, zaradi česar so bili v knjigarni primorani najeti varnostnika. Že ob poletnih prijavah dogodkov na policijo je Anja Zag Golob, direktorica in glavna urednica pri založbi VigeVageKnjige, pod okriljem katere deluje Mariborka, izpostavila, da je bila ogorčena tudi nad odzivom policista v patrulji, ki je ob ponovni prijavi jasno sugeriral, da k nasilju prispevajo same z izobešeno zastavo ter naj jo snamejo. Zoper odziv policista so se pritožile.
Anja Zag Golob je sporočila, da so prejeli odgovor senata ministrstva za notranje zadeve v zvezi z njihovo pritožbo zoper delo policista. "Senat je glede obeh razlogov, navedenih v pritožbi, odločil, da sta utemeljena in je torej utemeljena tudi pritožba v celoti. S tem je potrdil, da je dotični policist v postopku neprimerno komuniciral, potrdil pa je tudi njegovo opustitev dolžnega ravnanja po zakonu," je zapisala na facebook strani. Nadaljuje, da senat potrjuje, kar eksplicitno navaja tudi v samem sklepu, da je izobešanje mavrične zastave v Sloveniji legitimen način izražanja lastnega prepričanja, policija pa mora v primeru napadov nanjo ukrepati zoper kršitelje, ne pa posegati v pravice oseb, ki zastavo izobesijo. "Senat je potrdil tudi, da mora biti policija pri obravnavi dogodkov strokovna, nevtralna, policistke in policisti pa se morajo v postopku vzdržati osebnih komentarjev in stališč, ki bi lahko kazali na pristranskost ali diskriminacijo. Njihova komunikacija mora biti profesionalna, saj s tem policisti_ke varujejo tudi integriteto policije kot institucije."
Vodenje postopkov policije jasno opredeljuje zakon. "To v praksi pomeni, da se policist_ka pri vodenju postopka nikakor ne sme sam_a odločati, ali ima neko ravnanje znake kaznivega dejanja - o tem lahko odloča izključno državno tožilstvo. To je pomembno zato, ker se v praksi pogosto dogaja, tudi nam se je junija, da je potrebno policiste_ke, ki pridejo na kraj dogodka, prositi in prepričevati, naj zadevo vodijo kot potencialno kršitev kazenskega zakonika in torej na kraju samem napišejo zapisnik ter zavarujejo morebitne dokaze, da bi imeli slednji procesno vrednost v nadaljnjih postopkih. Znano nam je, da do take obravnave s strani policije prihaja tudi zato, ker državno tožilstvo po pravilu zavrača tovrstne ovadbe, ravnanja degradira na raven prekrškov in vrača policiji v ponovno obravnavo. Veseli nas sicer, da je senat ugodil naši pritožbi ter jo v celoti spoznal za upravičeno, a nujno se nam zdi na tej podlagi opozoriti na širše razsežnosti problema."
Iz odgovora senata na pritožbo celo izhaja, da policist zadeve ni obravnaval niti kot prekršek, kaj šele kot kaznivo dejanje. Zakaj, senatu ni znano, niti zakaj se o zadevi ni posvetoval z nadrejenim, niti s kriminalisti ali z dežurnim državnim tožilcem, kot je to storil policist iz iste enote, ki je podoben dogodek obravnaval dan pred tem. Kot so zapisali pri senatu, policist ni zasegel posnetka, iz katerega je razvidno, da je mlajši moški ob hoji mimo pljunil v mavrično zastavo, pogledal proti prijaviteljici ter nato v zrak iztegnil desno roko, ki ponazarja nacistični pozdrav.
Ob tem pa še Anja Zag Golob poziva državno tožilstvo, da sume kršitev kazenskega zakonika obravnava z vso resnostjo, sploh v primeru ravnanj, ki kažejo vse zakonske znake t. i. zločinov iz sovraštva. "Gre namreč za ravnanja, ki niso usmerjena zgolj zoper posameznika (oškodovanca), temveč zoper določeno družbeno skupino in kot taka predstavljajo bistveno večjo nevarnost. Nenazadnje je tudi zakonodajalec prav iz tega razloga v kazenskem zakoniku določil, da predstavlja diskriminatorni nagib obvezno obteževalno okoliščino. To bi moralo upoštevati tudi državno tožilstvo in storiti vse za to, da bo do pregona tovrstnih kaznivih dejanj tudi dejansko prišlo. Le tako namreč lahko upamo na ustrezne zaključke v postopkih, ki za zdaj ostajajo brez epiloga." Ob tem je še zapisala, da čeprav jih veseli odločitev senata, ostajajo zaskrbljeni, saj postopki v zvezi z napadi na knjigarno še niso zaključeni.
Komentarje in pojasnila, kaj bo Policijska uprava Maribor storila, da do tovrstnih kršitev postopka s strani njenih zaposlenih ne bo več prihajalo, na Večeru še čakamo. Prav tako odgovor tožilstva, v kateri fazi so postopki.
