Lina Jelen
Ko je leta 1976 v mariborski bolnišnici dozorela odločitev, da bodo kirurške otroke z različnih oddelkov združili na enem mestu, si verjetno nihče ni predstavljal, da bo ta korak pomenil začetek zgodbe, ki bo pet desetletij pozneje predstavljala enega ključnih stebrov zdravstvene oskrbe otrok v severovzhodni Sloveniji. Otroška kirurgija Univerzitetnega kliničnega centra Maribor letos praznuje 50 let delovanja, jubilej pa so obeležili 5. junija na strokovnem srečanju Osnove otroške kirurgije 4 – Celostna obravnava otroka kot kirurškega bolnika.
"Ideja je bila, da poleg kirurga za otroke skrbi tudi pediater," pravi predstojnica Otroške kirurgije Milena Senica Verbič. Prav ta koncept celostne obravnave je postal temelj razvoja oddelka in ostaja njegovo vodilo še danes. Otroka namreč ne obravnavajo zgolj kot pacienta, ki potrebuje operativni poseg, temveč kot posameznika, ki potrebuje usklajeno pomoč različnih strokovnjakov.
Manj operacij, več specializiranega znanja
V petih desetletjih se je otroška kirurgija močno spremenila. Operacij je manj kot nekoč, zmanjšuje se tudi število otroških bolnikov. Razlogi segajo od napredka medicine do demografskih sprememb. Hkrati pa zdravljenje postaja vse bolj specializirano.
Pomemben mejnik za stroko v Sloveniji je bila uvedba samostojne specializacije iz otroške kirurgije pred desetimi leti. To postopoma krepi tudi mariborski sistem. Po besedah Senica Verbič je oddelek danes dobro razvit, otrokom pa zagotavlja kakovostno oskrbo. Kljub temu si želijo nadaljnjega strokovnega razvoja in uvajanja sodobnih metod zdravljenja, ki so v svetu že uveljavljene, pri nas pa se šele postopoma uveljavljajo.
V ambulanti otroške kirurgije letno pregledajo približno 2000 otrok z abdominalnimi, splošno kirurškimi in urološkimi težavami. Na leto opravijo okoli 1250 operativnih posegov. Največ je abdominalnih, travmatoloških in splošno kirurških pacientov, v zadnjih letih pa narašča predvsem število otrok z urološkimi težavami.
Prostorska stiska ostaja velik izziv
Čeprav je strokovni razvoj oddelka očiten, se v Mariboru že dlje časa soočajo s prostorskimi in kadrovskimi omejitvami. Potrebovali bi več kirurgov, večji oddelek in dodatne prostore, da bi lahko delovali še bolj samostojno. Poseben izziv predstavljajo operacijske dvorane. Otroški kirurgi namreč posege izvajajo v skupnem operacijskem bloku stolpnice, kjer večinoma operirajo odrasle bolnike. V UKC Maribor si zato želijo vsaj eno operacijsko sobo, namenjeno izključno otrokom in mladostnikom. Za primerjavo: v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana imajo na voljo tri takšne operacijske dvorane. "Čeprav je izzivov veliko, še posebej ob kadrovski in prostorski stiski, smo prepričani, da smo s timskim delom temu kos in lahko otrokom nudimo celostno obravnavo, ki si jo zaslužijo," poudarja Senica Verbičeva.
Pogled v preteklost in prihodnost
Jubilej so obeležili s strokovnim srečanjem, ki je v Veliki predavalnici UKC Maribor združilo domače in gostujoče strokovnjake z različnih področij medicine. Program je ponudil pregled razvoja otroške kirurgije in otroške urologije v Mariboru ter Ljubljani, predstavitve sodobnih pristopov k zdravljenju otrok in razprave o izzivih, s katerimi se srečuje stroka danes.
Poseben poudarek je namenjen celostni obravnavi otroka kot kirurškega bolnika. Predavatelji so predstavili pripravo otrok na operativne posege, anesteziološko obravnavo, sodobne diagnostične in terapevtske pristope ter številne zanimive klinične primere. Med predavatelji so strokovnjaki z različnih oddelkov UKC Maribor in kolegi iz Ljubljane, kar kaže na tesno sodelovanje med obema ustanovama.
Kako pravilno oskrbeti rano pri otroku?
Pomemben del jubilejnega dogodka je namenjen tudi praktičnemu znanju. Zaključni sklop srečanja je posvečen oskrbi ran pri otrocih, kjer so predstavili sodobne pristope pri zdravljenju poškodbenih in kirurških ran ter uporabo antibiotikov. Udeleženci so se bodo lahko vključili tudi v delavnice o oskrbi različnih ran in uporabi sodobnih oblog, med drugim srebrovih, bakrenih in medenih oblog.
