Na kmetiji Šlamberger v Zrkovcih pridelujejo zelenjavo, med drugim so eden največjih pridelovalcev krompirja, mlajši del družine pa je začel tudi pridelavo in predelavo sladkega krompirja. "Z navadnim krompirjem nima v resnici nič skupnega," pojasnjuje Jan Šlamberger, ki je s partnerko začel pridelovati sladki krompir pred šestimi leti, ko sta se z Dunaja preselila nazaj domov. "V Avstriji sva že takrat zaznala, da se je na policah začel pojavljati avstrijski sladki krompir. Pri nas tega še ni bilo, zato sva se odločila, da poskusiva. Oče mi je odstopil nekaj zemlje in prvo leto smo imeli krompir na enem hektarju, zdaj ga imamo že na petih," je povedal.
"Sladki krompir je zelo zahtevna kultura. Vsa pridelava je ročna, od sajenja, pletja plevela in pobiranja. Razlog je zelo občutljiva kožica, saj jo lahko hitro raniš. Mi imamo vso mehanizacijo za navadni krompir, a je pri tem ne moremo uporabiti," pojasnjuje. Ob tem je veliko tveganj tudi zaradi vremena. Rastlina je namreč zelo občutljiva za temperaturo. "Če je temperatura pod dvanajst stopinj Celzija, krompir sploh ne začne rasti. Lahko se zgodi, da zaradi tega odmre ogromno sadik. Tudi ko se krompir pobira, ne sme biti premrzlo."
V idealnih razmerah pridelajo od 25 do 30 ton krompirja. "To je bruto količina, vključno s tistim, kar je poškodovano, čudnih oblik, preveliko in premajhno in ne gre v trgovine," pravi. Da ne bi šle prevelike količine pridelka v nič, so se letos odločili tudi za predelavo. Začeli so izdelovati testenine in jih poimenovali Batasta. Na voljo so v tradicionalni obliki italijanskih testenin casarecce, skuhane pa so v dveh do treh minutah. "Dobili smo idejo, da bi lahko iz krompirja, ki ni primeren za prodajo, izdelovali moko. Ker bi jo težko prodali, smo se odločili, da moramo narediti izdelke, ki bodo imeli dolg rok uporabe, in prišli smo na idejo o testeninah," je razložil Šlamberger, ki izdelek predstavlja v letošnji, že šesti sezoni projekta Štartaj Slovenija.
Koliko se bodo še širili, je odvisno od potrošnje. Ta je sicer vsako leto večja, a Šlambergerjevi so že sicer eni največjih pridelovalcev. Podobne površine ima še Jeruzalem Ormož SAT, drugi so veliko manjši. Sedaj se osredotočajo predvsem na predelavo. "Le tako lahko upravičimo ekonomičnost celega projekta in dodamo vrednost vsem prevelikim in premajhnim krompirjem," še pravi.
