Vsi Mariborčani ne morejo na kolo, morajo pa po opravkih in skrbeti za svoje telo in duha na sprehodih, pri tem pa naj bi se počutili varne. Kolesa, električne skiroje in skuterje naj uporabljajo tisti, ki znajo obzirno voziti tam, kjer naj bi bilo to dovoljeno. A v našem mestu je dovoljeno vse in povsod. Pravice pripadajo močnejšim in hitrejšim.
Maribor se je v zadnjih letih spremenil v mesto kolesarjev, skuteristov in "elektro skiristov". Vozijo se med pešci povsod: po pločnikih in celo v peš conah in parkih. Pogosto se zgodi, da se jim pešec ne more ali se jim ne utegne varno umakniti. Seveda to najbolj velja za starejše in invalide.
Varnost pešcev ogrožajo še gostinski lokali, ki marsikje zavzemajo velik del pločnika. Za primer naj izpostavim le lokal na Partizanski cesti v bližini trgovine Mercator. Mize tega lokala se vedno bolj približujejo kioskom, na drugi strani pa prehod med stavbami in mizami ni širši od dobrega metra in pol. Pešcu, ki slalomira in išče varen prehod mimo lokala, grozijo na eni strani kolesarji in druga prevozna sredstva, na ožji strani pa trk z natakarico ali padec čez desko, ki se dviguje nad nivo pločnika pred vhodom v lokal in pekarno.
Mestni park, ki naj bi služil izključno pasivni rekreaciji (sprehajanju, sedenju ter doživljanju miru in narave), je postal rekreacijski poligon "rekreativcev na dveh kolesih", na kolesih, gorskih kolesih, električnih skirojih in skuterjih. Mestne oblasti, inšpekcijske službe, mestno redarstvo in policija, pa nič!
Po ulicah v bližini Mestnega parka in velikega števila šol se valijo nepregledne množice avtomobilov, ki ne le prekomerno onesnažujejo okolje, ampak tudi ogrožajo varnost peščev, še posebno otrok in stanovalcev bližnjih hiš, ki s težavo prečkajo cestišče. Prometna ureditev tega območja je katastrofalna, a na morebitne nesreče zaradi nje in na dobrobit prebivalcev ne misli in zanju ne odgovarja v tem mestu nihče.
Ljubica Došler Stare, prof.