Univ. prof. Janez Mikuž trdi, da je renesančna mestna hiša (rotovž) iz leta 1565 v svoji urbanistični lokaciji in arhitektonski celoti najpomembnejša in najkvalitetnejša stavba v mestu. Sedaj je že nekaj let v prednovoletnem času povsem degradirana zaradi panoramskega kolesa pred njo. Po mojem mnenju spada takšno kolo, glede na prostorske kriterije, kvečjemu na Lent. Tudi Glavni trg, ki je nastal po obsežnem požaru v srednjem veku in s svojim gradbenim okvirom predstavlja najkvalitetnejši trg v mestu, na katerem se prepletajo različna stilna obdobja, je s tem kičastim kolosom degradiran.
Nekdanji Zavod za urbanizem (ZUM) je že pred mnogimi leti izdelal načrt, kakšen namen naj bi imeli vsi mestni trgi sicer in tudi za praznične dni. V arhivu ga je potrebno poiskati in načrt nadgraditi z novimi spoznanji ter novimi prvinami v prostoru.
V srednjem veku so imeli trgi točno določeno vlogo. Tako so na Rotovškem trgu prodajali žito, na Trgu svobode so, po zasutju mestnega jarka, prodajali seno, na Glavnem trgu je bila tržnica, Vojašniški trg pa je bil v 11. stoletju le razširjena pot v Kamnico in Gradec. Nekaj vsebin bi bilo smiselno ohraniti in poudariti prav v tem času.
Seveda naj bodo mariborski trgi odeti v praznično opravo, a ob upoštevanju zgodovinskih in prostorskih vidikov ter z veliko mero dobrega okusa. Pridružujem se ugotovitvi ddr. Matjaža Muleja: "Manj je več."
Upam, da bodo okraševalci mesta in njihovi naročniki pri krasitvi mesta v bodoče upoštevali tako zgodovinske kot prostorske kriterije in poiskali za "luna park kolo" primernejšo lokacijo.
Mag. sc. kraj. arh. Niko Stare, Maribor
