Jože Curk se je ukvarjal z urbanizmom in trgi v zgodovinskih jedrih Slovenije z izrazitim poudarkom na Mariboru. Na pomlad smo obeležili v Univerzitetni knjižnici 100. obletnico njegovega rojstva. Obletnico sta vodila najboljša poznavalca Jožeta Curka, univ. prof. dr. Igor Sapač in galerist Primož Premzl. Jože Curk je v svojih tekstih vedno poudarjal, da zgodovinsko jedro Maribora izgublja srednjeveško atmosfero, kar je poudarjal tudi Janez Mikuž ob prenovi mestnega jedra v 80. letih preteklega stoletja.
V kolumni o ponovni prenovi Lenta sem že omenil, da ni niti ene načrtovane prvine, ki bi spominjala na fenomen srednjega veka. Leta 1969 so podrli še Benetke, kjer bi lahko, če bi jih prenovili, opazovali reko Dravo in izrazit slikovit srednjeveški rob. Brez dvoma je Vojašniški trg najstarejši ambient iz 11. stoletja, tam je vodila pot v Kamnico in Gradec. Z natečajem za Vojašniški trg smo izgubili nizko pritlično zgradbo Vojašniška 27, ki je bila nekdaj gospodarska zgradba minoritskega samostana. Po prenovi mestnega jedra je Janez Mikuž ocenil, da naj bi bil objekt v bodoče skladišče za potrebe tržnice. Nekdaj je ta objekt usmerjal pogled na meščanske hiše na severni strani in poudarjal tržni prostor. Prof. dr. Igor Sapač trdi, da tukaj nikoli ni bilo vegetacije in so tako trg sedanji urbanisti nestrokovno obsadili. Poudaril bi še, da v literaturi srednjega veka še nisem zasledil, da bi bil trg v dveh nivojih, kot je danes Vojašniški trg. Škoda, da niso bila v natečajnih pogojih upoštevana znana navodila Janeza Mikuža v projektu historičnega jedra v 80. letih preteklega stoletja, ki ga je izdeloval nekdanji ZUM (vodja projekta, oba žal pokojna, arh. Bogdan Reichenberg in arh. Igor Recer).
O Glavnem trgu trdi Jože Curk, da smo ga z izgradnjo novega objekta na vzhodni strani povsem razvrednotili. Nadalje smo z novim Kvikom izgubili pomemben park v mestnem jedru, Grajski trg je razvrednoten z nekdanjo posojilnico in s trgovskim objektom, saj so ga nadomestili s pritličnim Orlom. Tudi znani "ezl ek" na Grajskem trgu je razvrednoten. Na Slomškovem trgu pa se ne prilagaja stavbni dediščini Slomškov trg 1, zgrajen po drugi svetovni vojni.
In najnovejši načrtovan stanovanjski objekt za gledališčem bo razvrednotil še Čeligijev stolp kot del obzidja. Prvotno je bilo na tem mestu predvideno skladišče za gledališče. Znane urbanistične konstante pa mariborski podžupani ne upoštevajo, ampak se podrejajo politiki in kapitalu.
Moram pa poudariti, da ob tako pomembnem pregledu delovanja Jožeta Curka ni bil prisoten nobeden od podžupanov, ki načrtujejo urbanizem Maribora. Na nekdanjem Zavodu za urbanizem smo vedno upoštevali navodila Jožeta Curka v historičnem mestnem jedru. Številni njegovi zapisi so danes izgubljeni oziroma jih ni več v arhivu sedanjega ZUM-a.
Mag. sc. kraj. arh. Niko Stare, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
