DR
Dne 2. junija sem v Večeru prebral pismo bralca Ivana Sočeja z naslovom Narod je glup. Avtor je z njim dokazal vse prej kot to, da je glup sam – nastavil pa je ogledalo tistim, ki nas imajo za takšne.
Prav tako je bila v isti številki časnika objavljena informacija, da je Nadzorni svet (NS) družbe Javno podjetje Nigrad, komunalno podjetje, d.o.o., imenoval novega direktorja. In to pred potekom mandata predhodnika in – kako pa drugače v našem mestu – ekspresno, brez razpisa!
Ob tem slovesnem dogodku je predsednica NS JP Nigrad d.o.o. za medije podala izjavo, ki bi si zaslužila kakšno nagrado na področju visoko korporativnega nakladanja. Poučila nas je, da so spremembe del "razvojne usmeritve MOM", katerih cilj je "pospešiti procese digitalne preobrazbe, nadaljnjo optimizacijo poslovanja ter krepitev kakovosti in dostopnosti storitev". Nigrad bo, seveda, ostal "pomemben soustvarjalec kakovosti bivanja".
Človek bi ob teh vizionarskih besedah skoraj potočil solzo sreče, če ne bi naslednji trenutek s kolesom, avtom ali peš stopil na Strossmayerjevo ali katero koli drugo ulico v središču Maribora.
Tam, v surovem realnem svetu, namreč poteka Nigradova "digitalna preobrazba" v živo. Na ulici stoji delovno vozilo, ob katerem en sam delavec – kličimo ga Nigradov osamljeni jezdec – s povsem analogno lopato "krpa" najbolj nujne kraterje na cestišču. Brez valjarja, brez asfalterske ekipe, brez visoke tehnologije. Sam samcat izvaja to zvočno-vizualno umetnost krpanja mestnega uboštva. Pa še to verjetno ne zaradi "krepitve kakovosti bivanja" nas, navadnih davkoplačevalcev, ampak preprosto zato, ker se naslednji dan na tem delu ulice odvija hvale vredna prireditev Dan košarke. Če ne bi bilo košarkarjev in žoge, bi luknje verjetno ostale nedotaknjene vsaj do naslednjih lokalnih volitev.
A to še ni vse. Ta občinska ljubezen do digitalnega megalomanstva se v teh dneh bleščeče preliva tudi v nov, že 5. cikel participativnega proračuna za leti 2027 in 2028. Vodstvo Mestne občine Maribor (MOM) nas polno e-entuziazma znova poziva, naj preko spleta oddamo svoje "ideje, ki premikajo mesto". Kako napredno! Meščani naj z nekaj kliki virtualno premikamo gore, medtem ko nam isto vodstvo povsem analogno – torej z globokim molkom – ne postreže s poročilom, kako daleč je sploh uresničitev tistih zmagovalnih, povsem oprijemljivih idej iz preteklih let.
Na spletni strani MOM sicer lahko najdemo "projekte, ki so bili izglasovani v 4. ciklu za obdobje 2023–2025", nikakor pa ne stopnje njihove dejanske izvedbe, kaj šele (do)končne cene teh projektov. Verjetno so podatki o cenah že del strogo varovane digitalne skrivnosti.
Namesto realnih odgovorov in narejenih pločnikov tako dobimo le nov krog spletnega klikanja. Občina od nas pričakuje vizije, ki bodo "premikale mesto", v resnici pa meščani in obiskovalci Maribora sploh ne potrebujemo premikanja tektonskih plošč. Potrebujemo le rešitve, ki bodo lajšale vsakodnevno premikanje ljudi po zanemarjenih in uničenih mestnih površinah.
In tukaj pridemo do ključnega spoznanja, ki ga je v svojem pismu zadel Ivan Soče. Medtem ko "veliki vodja" na MOM, JHMB in še kje v klimatiziranih pisarnah z vizionarskimi besedami razvija koncept virtualne "digitalne lopate" in zbira všečke za skorajšnje volitve, reizbor in podobno, na terenu ugotovimo, da jim kronično primanjkuje osnovni "analogni valjar".
Imamo genialce v nadzornih svetih javnih podjetij MOM in v občinskih PR-uradih, ki vrhunsko obvladajo vse sodobne menedžerske izraze, le osnovnih potreb tega našega "glupega naroda" – kot so normalno prehodni pločniki, prevozne ceste ter dokončanje že zdavnaj obljubljenih projektov – ne znajo ali pa preprosto nočejo rešiti.
Morda pa je rešitev resnično le v popolni digitalizaciji? Predlagam, da naslednjič, ko bomo stopili v globoko lužo na pločniku ali z avtomobilom zapeljali v udarno jamo na Strossmayerjevi, ne preklinjamo. Preprosto se spomnimo besed predsednice NS, globoko vdihnimo, pomislimo na občinsko vabilo k spletnemu klikanju idej ter si predstavljajmo, da smo pravkar doživeli visokotehnološko "digitalno preobrazbo".
Saj za kakovost bivanja gre. In za novo MOM-digitalno aplikacijo tudi!
Dragan T. Grgić, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
