Podražitev daljinskega ogrevanja s 1. januarjem ne bo prizadela le 13 tisoč gospodinjstev, ki jih ogreva Energetika Maribor, še bolj bo žepu udarila okrog 400 poslovnih odjemalcev. Ker je vlada zamejila le ceno zemeljskega plina za gospodinjstva, se bo cena toplote zanje podražila za skoraj 200 odstotkov, namesto decembrskih 84 evrov (z DDV) bodo tako za megavatno uro toplote po novem plačevali kar 252,25 evra (z DDV). Energetika je zato skupaj s sekcijo za daljinsko ogrevanje pri Energetski zbornici Slovenije na vlado že naslovila predlog, da poleg cene zemeljskega plina, ta je omejena na 73 evrov za megavatno uro, zamejijo tudi ceno toplote daljinskega ogrevanja vsaj v sistemih, ki kot primarni energent uporabljajo zemeljski plin.
"Menimo namreč, da ni pošteno, da se odjemalci zemeljskega plina grejejo po zamejeni ceni, pri nas pa gospodinjstva plačujejo skoraj dvakratnik te cene, poslovni odjemalci pa še bistveno več," pravi vodja proizvodnje v Energetiki Miran Rožman. Vprašanja, ali bodo vendarle zamejili tudi ceno toplote daljinskega ogrevanja in s tem odpravili neenakopraven položaj odjemalcev ter ali bodo vsaj nekaterim odjemalcem, kot so vrtci, šole ter socialne in zdravstvene ustanove, pomagali s subvencijami ali kako drugače, smo že pred tednom dni naslovili tudi na ministrstvo za infrastrukturo, a na odgovore še čakamo.
"Ni pošteno, da se odjemalci zemeljskega plina grejejo po zamejeni ceni, pri nas pa gospodinjstva plačujejo skoraj dvakratnik te cene"
Otroci ne bodo ostali na hladnem
Ker so med tako imenovanimi poslovnimi odjemalci tudi šole in vrtci, se zastavlja vprašanje, kako bodo lahko pokrili drastično višje stroške. Energetika ogreva šest osnovnih šol (Tabor I, Leona Štuklja, Angela Besednjaka, Janka Padežnika, Maksa Durjave, Prežihovega Voranca), Center Gustava Šiliha, tri enote vrtca Otona Župančiča, jasli vrtca Studenci, dve enoti vrtca Jožice Flander in eno enoto vrtca Ivana Glinška. Za december je v enoti Gregorčičeva-Krekova strošek ogrevanja znašal skoraj 600 evrov, podražitev bi lahko pomenila skok na okrog 1800 evrov. Ravnateljica Ester Mlaj ob tem pravi, da ni skrbi, da ne bi imeli denarja za plačilo ali da bi otroci v vrtcu ostali na hladnem, bo pa bolj stresno obdobje, ko bodo čakali na povrnitev denarja od občine.
Za Osnovno šolo Tabor I to pomeni nepojmljivo podražitev. "Račun Energetike za ogrevanje je za december znašal približno 9600 evrov. Smo velik porabnik zaradi svoje velikosti in izjemno slabe izolacije," pravi ravnateljica Martina Rajšp. Podražitev za 200 odstotkov pomeni pri njih povišanje stroška na dobrih 28 tisoč evrov. Stroške za ogrevanje, skupaj z drugimi stroški, tako Rajšpova, poravnajo najprej šole, nato pa podajo zahtevek na mariborsko občino za povračilo. "Približno mesec dni mine od našega zahtevka do poplačila od občine. Bojim se tega stroška. Iskreno pa verjamem, da bo občina poskrbela, da naši šolarji ne bodo na mrzlem," je dodala ravnateljica.
Za ogrevanje javnih zavodov 1,2 milijona evrov več
Na mariborski občini so že izračunali, da bodo za ogrevanje vrtcev, osnovnih šol in nekaterih drugih javnih zavodov plačali približno 1,2 milijona evrov več kot lani. Skupaj z Energetiko so apelirali na pristojno ministrstvo, da se tudi za tovrstne odjemalce zameji cena toplote, podobno kot za gospodinjstva. "V primeru, da bo resorno ministrstvo apelu prisluhnilo, bo strošek višji za 500.000 evrov kot v letu 2022," dodajajo na občini, kjer poudarjajo, da so do zdaj povrnili šolam vse stroške za ogrevanje in da bodo tudi v letu 2023, skladno z likvidnostnimi zmožnostmi, redno poplačane vse obveznosti.
Kako do večje neodvisnosti od cen zemeljskega plina?
Energetika Maribor je za odjemalce vzpostavila spletno stran toplota.jhmb.si, na kateri lahko odjemalci opravijo informativni izračun stroška za januar. Po podatkih Energetike naj bi sicer povprečno gospodinjstvo za stanovanje velikosti 53 kvadratnih metrov za ogrevanje v januarju plačalo 150 evrov, medtem ko je decembra za to storitev plačalo 84 evrov.
Ob tem so na novi spletni strani predstavljene tudi vse okoliščine podražitve cene ogrevanja, med drugim primerjava cen z drugimi slovenskimi mesti ter predstavitev ključnih projektov za dosego večje neodvisnosti od cen zemeljskega plina na mednarodnih trgih. Med te med drugimi sodijo projekt visokotemperaturne toplotne črpalke Pristan, ki naj bi jo zagnali junija, gradnja sončnih elektrarn na javnih objektih, ki naj bi bile v funkciji septembra, sončna elektrarna na zaprtem odlagališču odpadkov na Pobrežju, za katero je pripravljena projektna naloga, kotel na biomaso, ki ga po novem načrtujejo na območju Energetike in ne več na območju nekdanjega TVT Boris Kidrič, za katerega pripravljajo vlogo za gradbeno dovoljenje, ter sežigalnica, kjer pri pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta skupnega pomena čakajo na odločitev države glede podelitve koncesij.
Zakaj celoletna pogodba s Petrolom?
Ob izjemnih podražitvah so se postavila tudi vprašanja, zakaj je Energetika s Petrolom podpisala celoletno pogodbo za nabavo zemeljskega plina, predvsem ker cene plina na svetovnih trgih padajo. Kot pojasnjuje Rožman, ročnost pogodbe ne odraža cen dobavljenih količin zemeljskega plina, omogoča pa izvajanje potrebnih zakupov v obdobju sklenitve pogodbe. So se pa morali zaradi vladne regulacije cene in zmanjšanja tveganja za gospodinjstva zakupi izvesti samo za količine gospodinjskega odjema za obdobje trajanja ukrepa zamejene cene zemeljskega plina: "Imamo pa hkrati še zmeraj tudi del odprtih količin, ki jih dnevno kupujemo po aktualnih cenah na borzi," je pojasnil Rožman.
