Barbara Bradač
Medtem ko je vladna uredba zamejila cene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja za gospodinjstva in nekatere zaščitene odjemalce (osnovne socialne službe, vrtci, osnovne šole in zdravstveni domovi), je pri tem izpustila srednje šole, glasbene šole, fakultete, vezane na daljinsko ogrevanje. Preverili smo, kaj to pomeni za mariborske srednje šole, ki jih ogreva Energetika.
Na III. gimnaziji so januarja prejeli položnico za ogrevanje v višini 15 tisoč evrov, februarja pa 14 tisoč. "S tem da smo v eni stavbi porabili 20 odstotkov manj, v drugi pa 40 odstotkov manj. Če bi ostala ista cena, bi januarja plačali 5120 evrov, februarja pa 4700 evrov," je preračunala ravnateljica Marija Lešer.
Na Energetiko so se priklopili zaradi prihrankov
III. gimnazija je pred petimi leti skupaj s Srednjo elektro-računalniško šolo (SERŠ) v sklopu energetske sanacije bila priklopljena na daljinsko ogrevanje Energetike. "Vse skupaj z namenom prihrankov. Sedaj pa plačujemo več, kot če bi bili ostali priklopljeni na plin. Kar me boli, je, da nisi sam kriv, da si v tem sistemu, moraš pa sam reševati težave. Sem se pogovarjala z Energetiko, pa so mi pojasnili, da po uredbi nismo zaščiteni odjemalci. Na ministrstvu so bili nad podražitvijo zgroženi, ker pa stabilno poslujemo, ni predvideno, da nas parcialno rešujejo. Torej bomo dobesedno pokurili denar, ki bi ga drugače namenili za zviševanje standarda pouka dijakov," je ogorčena ravnateljica.
Na Seršu ravnateljica Irena Srša pravi, da je bila februarska položnica okrog 15 tisoč evrov. "Spremenili bomo finančni načrt šole, da bomo lahko ogrevanje plačevali. To konkretno pomeni, da ne bomo kupili opreme in nekaterih stvari ne bomo opremili. Uvajamo prenovljen program Tehnik računalništva, kjer se bo poučeval nov programski jezik, pri tem bi potrebovali boljšo opremo in boljšo podporo učitelju, pa se bomo morali temu odreči ali pa si bomo morali opremo izposojati." Obrnila se je na ministrstvo po pomoč, pa pravi, da so ji odpisali, da naj se znajdejo v okviru sredstev, ki jih redno dobivajo. "Podražitev nas bo na kurilno sezono stala 30 tisoč evrov ali pa še več, saj ne vemo, kaj lahko še pričakujemo jeseni. Za te podražitve na ministrstvu niso povečali sredstev." Še danes je jezna, ker so želeli ob energetski sanaciji imeti drugačen način ogrevanja, pa so jih, kot se spominja, opozorili, da občinski odlok zapoveduje priključitev na Energetiko.
Stanje je alarmantno
Po žepu je januarski račun močno udaril tudi Izobraževalni center Piramida. "Običajno smo med 9000 in 12 tisoč evri na mesec, ta je bil 23.500 evrov. Običajno je letni strošek za ogrevanje 70 tisoč evrov, zdaj računamo, da bo okoli 160 tisoč evrov," predstavlja neizprosne številke direktor in ravnatelj Midhat Mulaosmanović. "Ogorčen sem, da so nas spregledali. Težko leto nas čaka in ne razumem, kako nas niso upoštevali kot zaščitene odjemalce tako kot osnovne šole in vrtce." Račun so že poravnali in ob tem zaprosili ministrstvo za dofinanciranje, saj glavarina še teh podražitev ni zajela.
V taborski enoti Konservatorija za glasbo in balet so za decembrsko ogrevanje plačali 1500 evrov, za januar so prejeli račun 3570 evrov, tudi za krajši februar je bil preko 3000 evrov, pravi ravnateljica Helena Meško. "Na srečo je to enota na Taboru, ki je manjša. Kljub temu so to za nas neznosni stroški. Stanje je alarmantno. Tako dramatična podražitev drastično poseže v finančno poslovanje, načrtovanje in nasploh v finančno stabilnost zavoda. Počutimo se spregledani, nemočni, na nas to vpliva destruktivno. Smo zavodi, ki obstajamo desetletja in izvajamo dejavnosti vzgoje in izobraževanja, potem pa se nas tako spregleda in se nas ne upošteva kot javne izobraževalne institucije. Na to smo takoj opozorili in je bil popravek uredbe, ampak velja samo za plinske odjemalce. Neenakopravni smo v primerjavi z osnovnimi šolami, vrtci in neenakopravni smo glede na vrsto ogrevanja," opozarja Helena Meško.
