Branka Bezjak
Dokumentarno-umetniški film Prisluhni natanko, da čuješ glasove o Karlu Destovniku – Kajuhu (1922 - 1944) je posvečen življenju in delu enega najpomembnejših slovenskih pesnikov. Njegova poezija je bila močno zaznamovana s socialno tematiko, uporom in ljubeznijo do domovine.
Rodil se je v hotelu Jugoslavija v Šoštanju. Bil je bister in radoveden fantič, ki mu šola ni bila breme, okolje pa ga je kmalu napeljalo k razmišljanju o krivicah, ki se dogajajo v svetu. Enajstleten je šel v celjsko gimnazijo, a njegovo gnezdo je bilo še vedno na šoštanjskih ulicah, kjer je srečeval številne prijatelje in se tudi prvič zaljubil. Bil je dober športnik, gledališki igralec in recitator. Kamorkoli je šel, vedno se je vračal v svoj Šoštanj – iz Celja, iz Maribora, iz taborišča v srbski Ivanjici, iz zapora v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, z Zasavskih hribov itn.
Po rodnem Šoštanju je hrepenel kot ilegalec v Ljubljani in kot partizan. Tako zelo, da se je s štirinajsto divizijo kot borec in vodja kulturniške skupine več kot mesec dni v nečloveških razmerah prebijal proti njegovi Štajerski in Šoštanju, ki ga ni videl že poltretje leto. A sovražnikova krogla je njegovo življenje utrnila tik pred ciljem – kakšni dve uri hoda od domačega praga, od njegovih matere in očeta.
Duh velikega slovenskega pesnika in narodnega heroja je ostal v Šoštanju, a hkrati zavel v zavest celotnega slovenskega naroda.
Prisluhni natanko, da čuješ glasove je dokumentarno-umetniški film, ki oriše širši pogled na stanje takratnega časa – spoznamo, kakšen je bil zgodovinski okvir, politično stanje, gospodarski položaj, razvoj šolstva, aktivnosti delujočih društev in seveda začutimo vojno obdobje. V vse to pa se vplete življenje družine Destovnik, preko katere spremljamo odraščanje Karla Destovnika – Kajuha. Spremljamo njegov fantovski, izobraževalni, kulturni in tudi ljubezenski razvoj, katerih sledi najdemo v njegovi poeziji.
Gledališki in filmski igralec Marko Mandić preko svoje interpretacije Kajuhove poezije gledalcu omogoči, da začuti pesnika in njegov odnos do takratnega sveta. Joži Šalej, priznani glasbenik, pa zgodbo, interpretacijo in razmišljanja strokovnjakov podpre z avtorsko interpretacijo glasbe tistega časa. Vsi ustvarjalci filma, z režiserjem Petrom Vrčkovnikom na čelu, kakor tudi vsi priznani sogovorniki v filmu, izvirajo iz Šaleške doline in so s Kajuhom odraščali praktično od malih nog, kar filmu daje še prav poseben pečat.
Film bo v Lutkovnem gledališču jutri, 22. junija, ob 11. uri. Vstopine ni.
Zvečer pa se torej nadaljuje s koncertom nosilcev partizanske pesmi. Na Trgu Leona Štuklja bodo ob 19.30 na koncertu Pesem o svobodi nastopili Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor, Partizanski pevski zbor Ljubljana in Ženski pevski zbor Kombinat.
"Slovenska partizanska pesem je drugačna, ni militaristična in zmeraj je ubrana, večglasna. Njeno vrednost je treba ohraniti, zato je razveseljiva poteza Ministrstva za kulturo, ki je leta 2024 na predlog Slovenskega etnografskega muzeja vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine tudi petje partizanskih pesmi, med njegove prve nosilce pa Partizanski pevski zbor, ženski pevski zbor Kombinat in moški zbor Slava Klavora," je med drugim napisal Franci Pivec, sicer tudi pevec pri MePZ Slava Klavora. "Zbor Klavora je vselej potrjeval svoje poreklo iz delavskega Melja in zavezo iz svojega poimenovanja po heroini Slavki s tem, da goji delavsko in partizansko pesem ter je že 80 let nepogrešljiva pri spominjanjih na uporniške dogodke v Mariboru. Skupni koncert treh raznovrstnih nosilcev partizanskega petja na Festivalu Lent 2025 bo pokazal, da je njegovo sporočilo v Maistrovem mestu živo in ob 80. obletnici zmage nad fašizmom tudi potrebno," še dodaja Pivec.
