Letos mineva 80 let od Vranovega leta, največjega pobega zavezniških ujetnikov v drugi svetovni vojni iz Tretjega rajha na osvobojeno ozemlje, ki je potekalo od Ožbalta prek Pohorja do Bele krajine in vse do Italije. Zavezniški ujetniki so bili nastanjeni v koncentracijskem taborišču Stalag XVIII D v Melju in drugih delovnih taboriščih v Mariboru, v času prebega pa so obnavljali odsek železniške proge pri Ožbaltu, od koder je 80 Britancev, Avstralcev in Novozelandcev osvobodila Šercerjeva brigada in sedem ujetnikov, ki so prebegnili že prej. V spomin na ta podvig potekajo različni dogodki, med njimi tudi znanstvena konferenca Vranov let osemdeset let pozneje, ki jo je pripravil Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor (MRC) s sedežem v prostorih nekdanjega nacističnega taborišča v Melju. Pozdravni nagovor je imel direktor centra Janez Ujčič, predavalo je deset doktorjev znanosti.

Ob priložnosti so odprli tudi dve spominski obeležji. Starega je namreč pred časom podrl pijani voznik. Ena od novih tabel govori o samem taborišču, kjer je bilo zaprtih 15.000 vojnih ujetnikov, od tega deset tisoč zavezniških in pet tisoč sovjetskih, pri čemer so slednji zaradi krutega ravnanja množično umirali. Druga tabla pa govori o razvoju MRC od leta 2014, ko sta bili slovenska in ruska vlada še v boljših odnosih in sta podpisali memorandum o razvoju omenjenega centra.

"Dogajanje v Ukrajini nas je znova potisnilo na obrobje, ker ni dovolj sredstev oziroma jih sploh ni. Upamo, da bo končno zavladal mir, da se bomo lahko posvetili raziskovanju," je Ujčič povedal, da Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor ​že dlje časa zaradi sankcij zoper ruske banke ne more do edinega vira financiranja, donacij iz Rusije, ter izpostavil, da niso politično, pač pa izključno raziskovalno naravnani center, "ki išče resnico tam, kjer je nekateri nočejo prepoznati".