V kakšen Maribor nas nameravajo stisniti ti, ki danes na veliko zapirajo trge in ulice, rišejo in gradijo nove stavbe, medtem ko je v Mariboru devet tisoč stanovanj praznih in Evropa stremi k obnovi starega stanovanjskega fonda? Kakšno kulturo in kakovost bivanja imajo v mislih, ko govorijo o lepšem mestu in boljšem servisu za vse? Kako daleč naprej gledajo in koga? Da jih človek, someščan briga manj kot novi, moderni zid, nam sporočajo vsi ti, ki navijajo za načrtovano gradnjo med natrpano Lavričevo ulico in nabrežjem Drave ob zahodnem koncu Lenta, in ni jih malo.
Pobudo za ta še en mariborski Beverly Hills v elitni prvi vrsti ob reki in magičnim razgledom na zeleni desni breg je dal naslednik nekoč uglednega Gradisa, a je njegova slava že davno splavala po rekah in morjih, podjetje Integral mostogradnja je že nekaj časa v tujih tajkunskih rokah. Danes na parcelah, kjer naj bi zrasel stanovanjsko-poslovni monstrum za bogate, tudi ni več hipoteke podžupanovega podjetja Reichenberg Arhitektura, ki se je pred leti ukvarjalo s študijami pozidav južnega roba Lavričeve ulice. Kakšnih sprevrženih povezav z aktualnim gradbenim projektom in osebnih koristi ni, trdi podžupan Gregor Reichenberg. Je pa razkošni, temni kolos za investitorja Integral mostogradnja narisal arhitekt Miha Fujs, ki pogosto sedi v podžupanovem biroju za arhitekturo. Z njim sodeluje pri različnih projektih in prosperira v nemalo javnih, občinskih poslih (Langerjeva vila, Čeligijev stolp, vrtec Studenci, Dom pod gorco itd.). Mladi, vzpenjajoči se arhitekt ga je narisal tako visoko, da je sosede v bližnjem bloku pahnil v depresijo, temo. Ker bi novogradnja nekaterim stanovanjem odvzela svetlobo, znižala kakovost bivanja in vrednost nepremičnine, zdaj prosijo za vsaj malo sonca, biološke nujnosti, pomembne za življenje. Prosijo zrak, prostor, empatijo.
Kaj takšnega je treba eksplicitno izpostavljati in moledovati samo tam, kjer delajo za denar namesto za ljudi in z ljudmi, samo tam, kjer vladata kapitalu podložna arhitektura in neživljenjska, ignorantska politika. Samo tam, kjer se požvižgajo na okolico in stroko, investitorji malodušno ponavljajo "mi smo na svoji parceli edini gospodar in lahko počnemo, kar želimo", in oblast izjavlja, da je že določila vsebino, urbanistični natečaj, mehanizem, s katerim se najboljšo rešitev šele išče, pa bo razpisala kasneje. Kakor je župan Saša Arsenovič napovedal nove bloke ob Dravi v Bresternici.
Vladarji njegovega formata na piedestal postavljajo prišleke, turiste, tiste z denarjem in izobrazbo. Ne razumejo, da je mesto od vseh in za vse, ne glede na zemljiškoknjižno lastništvo parcel, in da je do nekaterih zemljišč treba imeti izbran, etičen odnos, ker niso vsa enako vredna in pomembna. Prostor ob Dravi, identifikacijski in edinstveni zeleni točki Maribora, je zagotovo takšen. Zato bi lokalna oblast z županstvom na čelu in mestnimi svetniki, ki potrjujejo prostorske postopke, (tam) morala postavljati posebna, visoka merila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
