(MB-TEDEN) Pohorje 365

Posek 365 listavcev in 55 iglavcev zaradi širitve smučišča na Mariborskem Pohorju je znova odprl vprašanja o smiselnosti smučarskega turizma na hribu, ki komaj kaj pogleda čez 1000 metrov nadmorske višine. Saj veste, podnebne študije opozarjajo, da do leta 2100 na višini do 1200 metrov snega sploh ne bo več, popolna odvisnost od umetnega zasneževanja pa predstavlja velik problem z vodnega, energetskega in biološkega vidika. Teoretični pomislek, zakaj bi v nižjeležečih centrih vlagali v zasneževalne sisteme, sodobne žičnice in nove smučarske proge, če bodo zime v ne tako oddaljeni prihodnosti rjavo-zelene, je zato povsem na mestu. A pomemben je tudi praktičen kontekst.

Osmega in devetega januarja bo na sporedu že 58. Zlata lisica, tradicionalno tekmovanje najboljših smučark sveta, ki so ga morali organizatorji zaradi pomanjkanja snega na Snežnem stadionu v zadnjih štirih letih kar trikrat preseliti v Kranjsko Goro. Čeprav je upravljavec smučišča vložil kar nekaj denarja v posodobitev tehnologije za zasneževanje. A tudi tovarna snega, ki omogoča izdelavo snega pri temperaturah nad ničlo, sodobnejši snežni topovi in oprema za hlajenje vode niso bili kos izzivom, ki jih prinašajo vedno toplejše zime. Da bi pri življenju ohranili Zlato lisico, ki je še kako pomembna za promocijo Maribora, Pohorja, mestni turizem in tudi domači smučarski klub, je najbrž zadnja rešitev ureditev rezervne proge na domačem bregu, ki bi bila višje kot obstoječa. Ker je najboljša opcija - smučišče Bolfenk z nadaljevanjem na progo Jonatan in izgradnjo vmesne postaje Pohorske vzpenjače - najdražja in trenutno finančno neizvedljiva, so se na Pohorju odločili za najcenejšo in najhitrejšo, od vrha Habakuka do Trikotne jase. Toda zaradi zamude pri sečnji gozda plana B za Lisico v letošnji sezoni še ne bo.

Ko se sprašujemo o smiselnosti širjenja smučarskih prog, je prav, da razmislimo tudi o planu B za Pohorje pozimi. Ker kaj je alternativa? Da podremo vlečnice in odpovemo prestižno tekmovanje za svetovni pokal, za katerega bi marsikatero avstrijsko smučišče dalo veliko denarja? Dvignemo breg? Preusmeritev fokusa v zeleni turizem je seveda edino logična in se dogaja že skoraj povsod po svetu, a v strategiji Pohorje 365 je vsaj 100 dni tudi smučarskih. Milejše zime pa lahko celo postanejo konkurenčna prednost Pohorja. Če se že po nadmorski višini, kilometrih prog in starosti žičnic ne more primerjati s sodobnimi gorskimi središči, pa je samo tukaj pozimi možno kolesariti in smučati istočasno.

Izzivov je na Pohorju dovolj prav v vseh letnih časih. Veliko se pričakuje od skoraj dve leti starega Partnerstva za Pohorje, ki naj bi Pohorje povzdignilo v razvito turistično destinacijo. Njihova vizija Pohorja 2030 se glasi: "Smo zelena oaza miru pristnih ljudi, kjer ob aktivnem oddihu doživite lokalno tradicijo, občutite edinstvene okuse in se bogatite z energijo Pohorja vse dni v letu." Zelena oaza gor ali dol, vse dni v letu pomeni tudi 100 smučarskih. Pa če samo na Arehu ali do Trikotne jase.