Ta teden smo objavili serijo člankov o precepljenosti oziroma necepljenosti profesorjev, učiteljev in vzgojiteljev v mariborskih srednjih in osnovnih šolah ter vrtcih, nakar se je predvsem na družbenem omrežju prelilo kar nekaj vroče krvi. Podatki, ki smo jih pridobili, niso presenetljivi. Ne nazadnje je Podravje najslabše precepljena regija v Sloveniji. Pri tem cepljenost niti ni tako bistvena kot to, da je v Sloveniji ravnatelj osnovne šole, ki je med drugim terjal znanstvene dokaze o virusih kot povzročiteljih bolezni. In ob svojem mišljenju dobil množično podporo.
Kaj se dogaja, da tisti, ki imajo opravka z najmlajšimi, in tisti, ki predajajo znanje otrokom in skrbijo za njihovo vedoželjnost, znanje, izobraževanje, ne zaupajo znanosti? Učitelji in profesorji so tisti, ki otroke v šolskem procesu učijo ločiti zrnje od plev, učijo obdelave in vrednotenja podatkov iz več virov, od Wikipedije do leksikonov, od znanstvenih raziskav do objav na družbenih omrežjih. Že res, da je osnovni postulat znanosti dvom, a ko je hipoteza znanstveno dokazana, podvržena večkratnemu preverjanju in drugim standardom, dvoma več ne sme biti. Ker je 1 plus 1 vedno le 2 in ne 3 ali 0. Ali bomo dopustili, da v šolski prostor vdre morda teorija kreacionizma ali pa kar poučevanje, da je Zemlja ravna? Kako daleč smo od tega? Ali kot je povedal ravnatelj Škofijske gimnazije dr. Samo Repolusk, ko dvomimo o dejstvih, sledi le anarhija.
Po pridobljenih podatkih (natančnih podatkov namreč ni, saj nekateri ravnatelji menijo, da je odstotek cepljenih ali odstotek necepljenih v javni vzgojno-izobraževalni instituciji varovan podatek) lahko okvirno izluščimo, da epidemiološki vedi v izrednem stanju - epidemiji, najbolj zaupajo zaposleni v srednjih šolah, sledijo osnovne šole, na repu so zaposleni v vrtcih.
Absolutno veter v jadra skeptikom vsakokrat močno dodaja vladna struktura s svojim zmedenim komuniciranjem, pojasnjevanjem, spreminjanjam odločitev in nespoštljivostjo. Res je tudi, da obstaja del medicinske stroke, ki zagovarja drugačno stališče od svetovno znanstveno prevladujočega, tak je tudi del farmacevtov in zdravstvenega osebja. Vsekakor so tudi osebne stiske ob odločitvah povezane s posameznikovim zdravjem.
Učitelj/vzgojitelj je ob tem, da je odgovoren za svoje zdravje, odgovoren tudi za zdravje vseh, s katerimi dela, tako kolegov kot otrok. Bodimo pošteni, lepo bi bilo živeti v družbi, kjer bi bil vsak odgovoren za svoje zdravje in zdravje vseh, s katerimi se srečuje. Preteklo šolsko leto so šolniki, starši, psihologi in še kdo kričali, da pouk mora potekati v šoli, da so posledice prevelike. Pogoj PCT v šolah je preprost - kdor se ne želi cepiti, se mora testirati. V čem je problem? Vrata so vsem odprta, tudi kam drugam. Ni časa za filozofiranje - virus pravnih podlag ne pozna. Ukvarjajmo se z otroki. Otroci si želijo normalnega šolanja v šoli, pa že leto in pol delujejo na škrge. Ker šolsko življenje ni samo pouk, so ekskurzije, dodatne dejavnosti, mednarodne izmenjave mladih ... Je prvi spor z najboljšim prijateljem in pobotanje, je tudi prva ljubezen in prvi poljub.
