"Lovimo dedke, divjakov pa ne!" V mariborskem mestnem svetu se obeta vroča razprava

Opozicijskih svetnikov ne motijo le radarji, ampak tudi nekatere cone 30 ter divjaki na skuterjih in e-skirojih v peš conah.

Obravnavo problematike radarjev in con zahtevajo mestni svetniki (iz desne) Igor Jurišič (SMS zeleni), Lidija Divjak Mirnik (LPR), Andrej Okreša (povezovalec novinarske konference) in Zdravko Luketič (NSi).
Obravnavo problematike radarjev in con zahtevajo mestni svetniki (iz desne) Igor Jurišič (SMS zeleni), Lidija Divjak Mirnik (LPR), Andrej Okreša (povezovalec novinarske konference) in Zdravko Luketič (NSi).
Andrej Petelinšek
Datum 4. september 2025 13:25
Čas branja 3 min

Na predlog Igorja Jurišiča (SMS Zeleni), Lidije Divjak Mirnik (LPR) in Zdravka Luketiča (NSi) bo mestni svet na septembrski seji obravnaval tudi več sklepov, povezanih s postavitvijo radarjev in umestitvijo con 30 v Mariboru. Svetniki tako med drugim predlagajo, da o lokacijah radarjev in režimu njihovega delovanja odloči mestni svet, enako tudi glede con 30. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Jurišič, niso absolutno proti radarjem, kot tudi ne proti conam 30, menijo pa, da je občina nekatere od teh umestila na območja, dolga več kilometrov, kar je nesprejemljivo, radarje, predvsem tistega na Gorkega ulici, pa zato, da bi polnila proračun, ne pa zagotavljala prometno varnost: "Cone 30 sodijo v strnjena naselja, ne pa da se vlečejo čez štiri različne kraje kot v Mariboru, Radvanju, Pekrah in Limbušu. Pri radarjih pa je pomemben tudi režim delovanja, če bi deloval pri šoli, ko je v njej pouk, denimo med 7. ih 17. uro, in ob delovnikih, kot imajo to urejeno v drugih evropskih državah, bi to bilo sprejemljivo, zdaj pa lovimo dedke, ki gredo v nedeljo zjutraj k maši in prekoračijo hitrost za manj kot 10 km/h, divjakov pa ne."

Predvsem slednje je izpostavila tudi Divjakova. Kot je povedala, je ključen probem v Mariboru objestno in nasilno obnašanje mladoletnikov na skuterjih in e-skirojih, ki divjajo po conah namenjenih pešcem in kolesarjem. "Tudi to bi morali v občini nasloviti, če je potrebno tudi z radarji. Sicer pa mi menimo, da bi bila rešitev poostrena kontrola policije, ki jo v mestu zelo redko srečaš."

Da je prav, da o lokacijah radarjev odloča zakonodajna veja oblasti, torej mestni svet, ne pa izvršna, torej župan in strokovne službe občine, pa je menil Luketič. Pri tem je opozoril na ureditev v Italiji, kjer naj radarjev ne bi postavljali na ceste, kjer je omejitev nižja od 50 km/h. "Na takih cestah je namreč mogoče problem prehitre vožnje reševati s pasivnimi ovirami."

Novinarsko konferenco trojice svetnikov je vodil Andrej Okreša. Ta je uvodoma izpostavil še en domnevni problem: "Sprašujemo se, ali imamo problem vdora v zasebnost ljudi in otrok pred šolo na Gorkega ulici. Tam namreč obstaja kamera, ki snema javno površino proti radarju in seveda se postavlja vprašanje, kdo gleda te kamere, kdo ima dostop do posnetkov, kdo je izdal dovoljenje, da se lahko snema pred šolami pod krinko varovanja tistega stebra radarja? Pa da ne bom preveč predrzen, kdo gleda te posnetke z otroci?"

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali vas je kdaj delodajalec na delovnem mestu preko računalnika, mobilnega telefona ali kamere prikrito spremljal?
Da, večkrat.
12%
24 glasov
Samo enkrat.
1%
2 glasov
Ne da bi vedel/a.
44%
86 glasov
Še nikoli.
21%
40 glasov
Sem delodajalec in tega ne počnem.
6%
11 glasov
Nisem zaposlen/a.
16%
31 glasov
Skupaj glasov: 194