Letošnji svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) pod geslom "KVČB nima meja: Dostop do oskrbe" opozarja na pomen enakopravne in hitre specialistične obravnave za vse bolnike. Poudarek je tudi na razbijanju stigme, saj zgodnje prepoznavanje simptomov in pravočasno zdravljenje lahko za polovico zmanjšata tveganje za zaplete. V znak podpore 10 milijonom obolelih po svetu se bodo danes ob svetovnem dnevu KVČB stavbe po vsem svetu osvetlile v vijolični barvi.
Tradicionalno na ta dan tudi v avli kirurške stolpnice UKC Maribor postavijo stojnico, na kateri mimoidoče ozaveščajo o bolezni, njenih simptomih in preventivi. "To je kronična bolezen, ki se večinoma začne v mladi odrasli dobi. Tako posamezniki živijo z njo vrsto let. Za paciente predstavlja velik izziv, tudi za družino in družbo. Oseba s to boleznijo je namreč lahko obremenjena s krči v trebuhu, težavami z odvajanjem blata, neredko po potrebi po naprednejših zdravilih, tudi pogostejših hospitalnih obravnavah in operativnih posegih," je v izjavi za medije povedala gastroenterologinja dr. Andreja Ocepek.
Pojasnila je še, da gre za bolezen, s katero se ljudje morajo naučiti živeti skozi celo življenje. "Čeprav je zdravljenje dokaj uspešno, sploh z modernimi zdravili, ki jih imamo tudi v Sloveniji na razpolago zadnjih petnajst let. Vendar ta zdravila bolezen le umirijo, ne pa povsem odpravijo. Tako je to bolezen, ki je na koncu kronična in lahko vodi v zaplete, kot je povečano tveganje za raka debelega črevesa ali za operativne posege," je še povedala.

Izzivov je veliko, je dodala, tako za bolnike kot za zdravstveno osebje. Pri tem pa poudarila pomen Društva za KVČB, ki je v veliko oporo pacientom, pomembno pa je tudi pri zastopanju interesov pacientov, med drugim za pritisk po hitrem dostopu do najnovejših zdravil, s katerimi lahko, kot je poudarila Ocepek, ljudem omogočajo čim bolj normalno življenje.
Izpostavila je tudi pomen čim hitrejšega odkrivanja bolezni, kar je tudi cilj ozaveščanja ob svetovnem dnevu KVČB. "Ni tabu, če ima oseba krče, driske ali pogoste pozive na blato. Naj se te osebe ne skrivajo, ampak obiščejo svojega zdravnika, ki jih lahko napoti na nadaljnje preiskave," je pozvala. Pri tem se zaveda, da je kolonoskopija, ki je osrednja diagnostična preiskava, lahko neprijetna, se pa k sreči tudi tukaj tehnologija in znanje stroke izboljšujejo, zato postaja ta metoda tudi bolj sprejemljiva.

Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko pogojena neozdravljiva bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi, so za STA pojasnili v Društvu za KVČB. Zanjo so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, driskami, izčrpanostjo ter različno dolga obdobja (remisije), ko nekateri bolniki ne beležijo težav. S KVČB pravzaprav pojmujemo dve bolezni - ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen.
Bolezen prizadene tako moške kot ženske in se najpogosteje pojavi med 15. in 35. letom starosti. V Sloveniji je okoli 8000 oseb s KVČB, pojavnost bolezni pa se v razvitih državah izrazito povečuje, navajajo na spletni strani društva.

Med pogostejše simptome spadata t. i. fekalna nuja in fekalna inkontinenca, ko občutijo osebe nenadno, takojšnjo in neustavljivo potrebo po odvajanju blata. Zaradi zelo pogostih težav s prebavo je za osebe s KVČB pomemben stalen in hiter dostop do sanitarij. Zato pri društvu od leta 2009 prirejajo akcijo Naj javno stranišče, s katero želijo opozoriti na nujnost javno dostopnih sanitarij.
