Jana Juvan
Ob začetku poletne sezone stroka znova opozarja na nevarnost pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom, ki kot kaže ljudem povzročajo vedno več težav. Kožni rak (brez malignega melanoma) je namreč najpogostejši rak v Sloveniji, letno za njim zboli več kot 4000 ljudi. To je najhujša zdravstvena posledica, UV-žarki pa lahko povzročijo tudi opekline, začasno slepoto, poškodbe oči ter povečajo toplotno obremenitev.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je kar 90 odstotkov primerov kožnega raka posledica UV-sevanja, zato bi jih z ustrezno zaščito lahko v veliki meri preprečili, so v skupni izjavi zapisali Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino, dela, prometa in športa UKC Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Dermatovenerološko kliniko UKC Ljubljana, Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku.
Nevarne opekline v otroštvu
Zato je ključni ukrep, ki ga predlagajo, čim manj izpostavljanja sončnim žarkom in ustrezna zaščita ob morebitni izpostavljenosti. Posebej skrbno moramo zaščititi otroke, poudarijo. Sončne opekline v otroštvu so namreč dokazano pomemben dejavnik tveganja za razvoj melanoma v kasnejših letih.
"Melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka in glavni vzrok smrti zaradi rakavih bolezni kože. V Sloveniji po podatkih Registra raka za kožnim melanomom v povprečju letno zboli več kot 600 oseb; 125 jih umre. Po pojavnosti je med vsemi rakavimi boleznimi na šestem mestu, zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da se število novih primerov v zadnjih desetletjih vztrajno povečuje. V prihodnjih 20 letih pričakujemo celo več kot 50-odstotni porast bremena te vrste raka," je opozorila dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodja državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Tveganje za nastanek kožnega melanoma in drugih vrst kožnega raka lahko bistveno zmanjšamo z doslednim upoštevanjem zaščitnih ukrepov, med katerimi so predvsem: izogibanje neposrednemu soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše, umik v senco, uporaba pokrival in oblačil, ki pokrivajo čim več kože, ter sončnih očal z UV-zaščito, redno in pravilno nanašanje krem z zaščitnim faktorjem najmanj 30 ter neuporaba solarijev, saj dodatno povečujejo tveganje za nastanek kožnih poškodb.
Vsaka zagorelost je poškodba kože
Za zgodnje odkrivanje kožnega raka stroka v prvi vrsti svetuje samopregledovanje s pomočjo tako imenovanih "ABCDE kriterijev, znakom grdega račka in seveda rednimi pregledi pri dermatologu," kot pravi Bor Hrvatin Stančič, dermatolog iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. "Zaščitna sredstva naj se ne bi uporabljala kot sredstvo, da počasi pridobimo rjavo barvo, oziroma le kot zaščita pred sončno opeklino. Vsaka zagorelost kože je poškodba kože. Zdrave zagorelosti ni. Koža si škodo 'zapomni', zato šteje vsak trenutek odgovornega ravnanja," poudari.
UV sevanje povzroča tudi 'fotostaranje' kože
Ustrezna zaščita pred UV-sevanjem pa nas ne zaščiti le pred kožnim rakom, temveč tudi pred prezgodnjim staranjem kože. Fotostaranje, kot to imenujejo, se lahko na koži kaže na različne načine, kot so npr. pigmentacije kože in gubice. Raziskave kažejo, da UV-sevanje prispeva k staranju kože v več kot 80 odstotkih, kar je neposredna posledica kumulativne poškodbe kože zaradi vpliva sonca v daljšem obdobju.
Na NIJZ skušajo o nevarnostih sončnih žarkov posebej osveščati mlade tudi s programom Varno s soncem, v katerem sodelujejo z vrtci in šolami. V raziskavi, ki so jo izvedli v šolskem letu 2022/2023 so ugotovili, da so dijaki slabo seznanjeni s škodljivimi učinki izpostavljanja UV sevanju in da je velik delež dijakov z visoko tveganim vedenjem. Dobra četrtina se jih namreč namerno izpostavlja soncu, manj kot tretjina pa se jih vedno zaščiti pri izpostavljenosti soncu (namerno ali nenamerno). Dijaki nedosledno izvajajo ukrepe za zaščito pred soncem. Veliko skrb pa predstavlja dejstvo, da je večini dijakov najbolj všeč zagorela, po sončenju porjavela polt. Zato program Varno s soncem širijo tudi v srednje šole po Sloveniji.
Izpostavljeni delavci na prostem
Na zaščito pred soncem pa ne smemo pozabiti tudi v delovnem okolju, opozarjajo. Raziskovalci so v različnih državah potrdili, da delavci na prostem prejmejo nekajkrat višji odmerek UV-sevanja od priporočenih mejnih vrednosti, zato je pomembno, da se pri svojem delu zaščitijo. Tveganje za zdravje delavcev na prostem pa predstavljajo tudi visoke temperature. "Izpostavljenost toplotnim obremenitvam in UV-sevanju vpliva na zmanjšanje delovne storilnosti in povečuje verjetnost bolniškega staleža, kar predstavlja izziv pri organizaciji dela. Delavci v toplotno neugodnih razmerah se težje osredotočijo, hitreje utrudijo, se počutijo izčrpane in začnejo delati napake, kar povečuje tveganje za nezgode. Pravilna prilagoditev delovnih mest na prostem v poletnih mesecih lahko zagotovi potrebno varnost in zaščiti zdravje zaposlenih," opozarja predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana dr. Metoda Dodič Fikfak.
Po njenih besedah lahko delodajalci izvajajo ukrepe, kot so zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci ter uvedba več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. "Zaposleni bi se morali delu pri visokih temperaturah tudi postopoma privajati, da bi telesu omogočili ustrezno prilagoditev v obdobju od 5 do 14 dni," je še poudarila.
Delodajalci morajo tudi v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) oceniti tveganja na delovnem mestu. Glavni namen ocene tveganja je prepoznati dejavnike, ki ogrožajo varnost in zdravje zaposlenih, ter določiti ukrepe za zmanjšanje teh tveganj. Ti ukrepi vključujejo zagotavljanje primerne osebne varovalne opreme, prilagoditve delovnih postopkov, spremembe v organizaciji dela in izobraževanje zaposlenih.
