Mariboru je gostitelj jubilejne 40. Komunaliade, ki 5. in 6. julija poteka v mestu ob Dravi, na strokovnem posvetu pa so se zbrali predstavniki komunalnih podjetij iz vse Slovenije. Beseda teče o okolju in ravnanju z odpadki, podnebnih spremembah in vodi, pa športu, rekreaciji in turizmu ter trajnostnem razvoju in infrastrukturi.
Osrednjega strokovnega posveta v veliki dvorani Lutkovnega gledališča se je udeležilo približno 200 vodstvenih delavcev, medtem ko bo v športnih igrah, ki so na več lokacijah na sporedu drugi dan srečanja, sodelovalo več kot 3000 udeležencev. V petek popoldne bo v Dvorani Tabor na ogled sejem komunalne opreme, udeleženci pa se bodo družili tudi na večernem dogodku v Vinagovi kleti.
Izmenjava strokovnih pogledov
Glavni organizator letošnje Komunaliade je skupina JHMB. Andrej Rihter, direktor Javnega holdinga Maribor je uvodoma dejal, da namen Komunaliade ni samo športno srečanje: "Je dogodek, ki povezuje vse. Morebiti smo včasih spregledani, nihče nas ne vidi, ko je vse v redu. Ko pa gre kaj narobe, smo takoj na prvih straneh časopisov. Gre za častno delo in skupno delo. Zato je prvi del namenjen posvetu, izmenjavi izkušenj in znanj, kako izboljšati komunalno stroko. Danes je osrednja točka krožno gospodarstvo. Enega je postavilo tudi mesto Maribor."
Tudi predsednica sindikata Komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami (SKVNS) Majda Marolt je povedala, da je komunalna dejavnost izjemnega pomena: "Zaposleni s svojim delom omogočamo, da imajo vsi državljani osnovne pogoje za bivanje. Čisto vodo, čisto okolje. Zagotovo si zato zaposleni v komunalnih dejavnostih zaslužijo posebno pozornost in dostojno plačilo za delo, ki ga opravljajo."
Mesto na hribu in hrib v mestu
Širino in preoblikovanje dejavnosti, povezanih z Mariborskim Pohorjem je v svojem predavanju naslovil Ranko Šmigoc, direktor Marproma, Mestnih nepremičnin in Športa Maribor. Med velikimi zgodovinskimi mejniki je izpostavil leto 1957, ko je Pohorje zagnalo prvo kabinsko žičnico v nekdanji Jugoslaviji, ki je odprla pot k razvoju zimskega turizma, leta 1964 so na Pohorju organizirali prvo Zlato lisico, na kateri je tekmovalo 31 smučark iz vsega sveta, tekmovanje pa si je v živo ogledalo okoli 5000 gledalcev. Ni pa mogel mimo stečaja ŠC Pohorje leta 2014, ko je mariborska občina predala upravljanje žičnic javnemu podjetju Marprom.
Med izzivi, ki podjetje čakajo danes in jutri je omenil celostni model 365, s katerim želijo doseči prehod iz tveganega zimskega turizma v stabilen, trajnostni gorski center, ki živi vse dni v letu. Šmigoc gondole ne vidi zgolj kot žičnico, temveč aktivno povezavo mesta s hribom. "Maribor ima redkost, ki je večina mest nima - neokrnjeno naravo in gorski zrak v osmih minutah vožnje s popolnoma elektrificirano linijo G6 iz centra mesta. To je trajnostna vez, ki jo je treba negovati."
Pokažite ljudem, da štejejo
Preden so podelili letošnja jubilejna priznanja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, je Elvi Rwankuba v okviru svojega motivacijskega predavanja naslovil delovno okolje komunale, za katerega velja, da je motiviranje zaposlenih morda težje, kot v drugih panogah. Da je treba komunalna podjetja voditi tako, da ljudje začutijo, da njihovo delo šteje, je izpostavil Rwankuba, dodal je še, da je delo komunalnih delavcev v družbi enako pomembno, kot delo odvetnika, zdravnika in drugih poklicev. "Nekatera najpomembnejša dela v družbi so ravno tista, ki jih opazimo najmanj," je zaključil. Predavatelj je povedal tudi, da je treba zaposlenim pokazati, da oni štejejo, predvsem pa, da njihovo delo šteje. To se mu zdi najpomembnejše.
