Aktualno

Kako je britanska revija Monocle portretirala Maribor: Kraj za družine in sanjače

Nina Ambrož Nina Ambrož
01.02.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Posnetek članka kaže prispevek z mnogimi sogovorniki, znanimi Mariborčani in je opremljen z lepimi fotografijami.

Arhiv Večera

Z besedami, da bi Maribor lahko bil mlajša sestra Ljubljane, britanska revija Monocle začne članek o drugem največjem slovenskem mestu in pohvali razvijajoči se Maribor z ambiciozno podjetniško sceno in župansko ekipo. "Kultura, inovativnost in mednarodni promet ostajajo značilnosti Maribora danes in v Mariboru se spet dogajajo dobre stvari," piše. Četudi "Maribor ne bo najlepše in največje mesto", citira župana Sašo Arsenoviča, "lahko imamo najboljšo kakovost življenja" in "smo kraj, kjer lahko uresničite svoje sanje". Lep prispevek z mnogimi sogovorniki, znanimi Mariborčani in opremljen z lepimi fotografijami je videti kot črnih točk retuširana slika in se lepo bere. Pozitivizem je najbrž njegov namen.

Maribor - Utrinek - Pohorje - pohodniki - panoramski posnetek. Mesto iz zraka - Marprom - gondola - - -
Sašo Bizjak

Kreativne industrije rastejo

Avtor Guy De Launey, svobodnjak, dopisnik, moderator in svetovalec, ki živi v Ljubljani in pokriva balkanski teritorij, je na štirih straneh in ob fotografijah Jake Bulca v uvodu nanizal zgodovinske podatke o pionirskih dogodkih v Mariboru. Potem ko je po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 mesto doživelo propad industrije, "tehnološki ekosistem začenja cveteti in kreativne industrije so v porastu." Urban Lapajne, poznavalec start-up produkcije v Mariboru, izpostavlja, da "smo kot mesto še vedno v iskanju nove identitete, a so življenjski stroški za več kot 20 odstotkov nižji kot v Ljubljani". Matej Hotko, ustanovitelj mreže glasbenih šol Base, govori o lepi infrastrukturi in odličnem kraju za vzgojo otrok. Tanja Golob in Uroš Mlakar predstavita svojo čokoladno-kavarniško verigo Teta Frida in turistično Čokoladno vas na obrežju Drave.

Za večerno zabavo priporoča Poštno ulico in Lent.

Sašo Bizjak

V novi generaciji talentov, ki imajo stranke pretežno zunaj Maribora, a vidijo priložnosti v razvoju Maribora in "želijo biti na tem vlaku z mestom", nastopijo modna oblikovalka Tanja Uvera, Tea Gorič, restavratorka klasičnega jugoslovanskega pohištva in znamenitih Kraljevih stolov, in ilustratorka Alja Horvat. "Včasih so rekli, da je Maribor nogometno mesto, vendar smo v zadnjih 20 letih naredili velike korake," ugotavlja Uvera. Horvatova pa, da med prijatelji funkcionirata skupnostna mentaliteta in kolegialnost tudi pri poslu.

Zakaj bi se kdo selil v Maribor

"Če bi radi živeli blizu reke in hribov, v mestu z malo prometnimi zastoji in če vam je všeč, da lahko v službo pridete peš v 15 minutah, je Maribor za vas," Monocle pojasnjuje, zakaj bi se človek selil v Maribor. Navdušuje se nad povezavami, letališči v Gradcu in Zagrebu, tehničnimi fakultetami in kulturnimi institucijami. Za večerno zabavo priporoča Poštno ulico in Lent. Kot vrzeli izpostavi zaprtje art kina Udarnik in le eno prodajalno plošč Gramofonoteko. "Tukaj živijo ljudje, ki iščejo smiselno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, pa naj bodo to ljubitelji narave, poznavalci vina ali znanstveniki, ki vodijo slovenski nanosatelitski program," opiše Mariborčane.

Monoclov članek, ki bi lahko služil tudi v promocijske namene, čeprav ni bil naročen ali plačan, pravijo na občini, Saša Arsenovič pa ga deli na družabnih omrežjih, zagon Maribora pripisuje županstvu.

Andrej Petelinsek

Monoclov članek, ki bi lahko služil tudi v promocijske namene, čeprav ni bil naročen ali plačan, pravijo na občini, Arsenovič pa ga deli na družbenih omrežjih, zagon Maribora pripisuje županstvu. Pohvali njegovo privabljanje talentov in turistov, okusno prenovo Glavnega trga in Koroške ceste ter načrte o prenovi mesta in oživitvi stare industrijske cone. Kot priseljenec, ki je v mestu ostal dlje, kot je načrtoval, spregovori brazilski nogometaš Marcos Tavares. Razloga sta bila dva, poudari Tavares, občutek sprejetosti in kakovost družinskega življenja.

Kot priseljenec, ki je v mestu ostal dlje, kot je načrtoval, spregovori brazilski nogometaš Marcos Tavares. Razloga sta bila dva:  občutek sprejetosti in kakovost družinskega življenja.

Marko Pigac/mp Produkcija

Da se v Mariboru počuti kot del mesta, pravi tudi kustosinja Simona Vidmar. Njen mož arhitekt Matevž Čelik pa meni, da "se je Maribor, ki vstopa v novo fazo razvoja, moral poiskati sam. Stvari so se zgodile na zelo spontan način zaradi navdušenih posameznikov."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?