Kako frančiškani praznujejo 160-letnico prihoda v Maribor

Mariborski bratje frančiškani letos proslavljajo okroglo obletnico, 160 let od prihoda v Maribor. Ob tej priložnosti in ob prazniku Matere usmiljenja, po kateri ima mariborska frančiškanska cerkev ime, se te dni dogajajo različne dejavnosti. Po današnji dopoldanski maši, ki jo je vodil Janez Papa, rektor bazilike Matere usmiljenja, je sledilo druženje vernikov in župnijskih sodelavcev. Papa je zbrane peljal po razstavi o zgodovini frančiškanov v Mariboru in predstavil nekaj ključnih prelomnic. Zgodovinski prikaz si je mogoče ogledati kadarkoli, je v pritličju cerkve in v treh jezikih. Najbrž bo pritegnil tudi kakšnega turista in obiskovalca iz tujine, saj je mariborska frančiškanska cerkev impozantna in arhitekturno zanimiva stavba, ena najbolj fotografiranih točk v mestu, sploh spomladi, ko cvetijo češnje na zahodni strani objekta. Nasproti tako imenovane rdeče cerkve, zgrajena je namreč iz rdeče opeke, stoji turistično-informacijski center, kjer se zbirajo množice turistov in pri frančiškanski cerkvi se običajno začne turistični ogled Maribora. 

Ob prihodu v Maribor, maja 1894, so Frančiškovi bratje domovali v cerkvici na Lentu, kjer je zdaj Kulturna četrt Minoriti. Cerkev s samostanom v središču mesta, kjer stoji danes, so začeli graditi po industrijski revoluciji. "Ko se je Maribor začel naglo širiti, vloga bratov frančiškanov pa je biti z ljudmi in za ljudi, in pojavila se je potreba po novem objektu," je dejal Papa. Stavba, zgrajena v psevdoromanskem slogu po načrtih dunajskega arhitekta Richarda Jordana in gradbenega mojstra Jožefa Schmalzhoferja, je bila kasneje večkrat preoblikovana. Med vojno jo je uporabljala nemška vojska. Kasneje je služila za pisarne in stanovanja. Po osamosvojitvi Slovenije so lastništvo znova pridobili frančiškani. Danes je pritličje namenjeno pastorali. V prvem nadstropju je študentski dom, v drugem nadstropju samostan. Duhovniki so vpeti tudi v družbo in okolje. "Pri nas je kar nekaj pevskih zborov, imamo srečanja zakonskih skupin, smo v stiku z različnimi družbenimi skupinami. Občasno sodelujemo z zavodom za turizem," je povedal Papa. 

Marjan Gselman, ki se je udeležil sobotnega župnijskega dne, v frančiškanski cerkvi najde svoj mir in zavetje, pravi: "Ko pogledaš kip Matere usmiljenja na oltarju in vidiš njene milostne oči, čutiš usmiljenje v srcu. Je pa današnji dan tudi dan druženja in veselja. Red frančiškanov mi je blizu zato, ker so ti bratje pristni, pa tudi sam sem skromen človek." 

Praznik Matere usmiljenja mariborski frančiškani obhajajo že od četrtka, ko je bil pri njih nadškof Alojzij Cvikl, v spomin na 25. januar 1747, ko so Marijin kip prinesli v Maribor in ga postavili na oltar minoritske cerkve na Lentu. Freska s podobo tega kipa je še vedno ohranjena. Janez Papa je na vodenju po razstavi povedal zanimivo zgodbo, kako je ta nekoč zapuščeni, a čudežni kip v Maribor prinesla grofica Stubenberg. Letos torej beležijo 227-letnico od prenosa kipa v Maribor. Julija 1893 so ga premestili v novozgrajeni frančiškanski samostan, od avgusta 1900 pa je v glavnem oltarju cerkve.

V nedeljo je bil med frančiškani znova nadškof Cvikl, saj so obhajali zunanjo slovesnost praznovanja Matere usmiljenja.