Vrtci in šole so ta teden znova odprli svoja vrata. A ne za vse otroke. Zato starše že skrbi, kaj omejitve v šolah pomenijo za poletno počitniško varstvo, ki ga vsako leto organizira Zveza prijateljev mladine (ZPM). Sploh, ker so zaradi velikega povpraševanja že pred časom uvedli obvezne predhodne elektronske prijave na svoje dejavnosti. In letos bo otrok najverjetneje še več ter mest manj.
Prednost mariborskim otrokom
Kljub številnim neznankam v ZPM Maribor ta hip načrtujejo, da bi v poletnih počitnicah izvedli devet terminov tedenskega varstva za otroke od prvega do petega razreda osnovne šole. Tako bi celodnevno počitniško varstvo potekalo vsak delovni dan, od 29. junija do 28. avgusta, med 7.45 in 16.15, v Domu ustvarjalnosti mladih (DUM). Čeprav postaja, iskreno pove Božidar Raušl, sekretar ZPM Maribor, "preživljanje počitnic naših otrok s prijatelji zaradi podhranjenih kadrovskih potencialov že nekaj let vse bolj omejeno".
Tematske delavnice in izleti
Med dnevnimi počitniškimi aktivnostmi že pripravljajo tematske delavnice in izlete, ki bodo predvidoma spet ob ponedeljkih, torkih, četrtkih ter petkih, starši pa bodo morali otroke nanje prijaviti najkasneje dan pred izletom oziroma do zapolnitve mest. Izleti bodo tradicionalno brezplačni, predvideno je le plačilo za gondolo (pri izletih na Pohorje) in avtobus, ko bodo dokončno izbrane vse izletniške točke.
Vsako sredo še naprej ostajajo aktualni tudi celodnevni plačljivi izleti, na katere je treba otoka prav tako prijaviti najkasneje dan pred izletom. "Ta trenutek menimo, da bo vse potekalo, kot načrtujemo. Saj se zavedamo pomena počitnic, socializacijskih aspektov letovanj in organiziranega prostega časa mladih, ob tem pa tudi zelo dobro razumemo stiske staršev, ki nam zaupajo," razlaga Raušl.
(Še) negotova prihodnost
A pripravljajo se tudi na morebitne prilagoditve, če bi jih narekovale ponovne spremembe v širjenju epidemije. "Če bo treba omejiti skupine, bomo sprejeli le toliko otrok, kolikor jih bomo zaradi takrat veljavnih posameznih omejitvenih kriterijev smeli, da bo meja še vzdržna. Denimo zaradi velikosti prostora, kjer se dejavnost odvija, potrebnega razmika med udeleženci ter kadra za delo. Ker z nami sodelujejo v glavnem prostovoljci, je treba namreč zanje dovolj zgodaj poskrbeti - jih usposobiti, jim povrniti stroške prehrane, prihoda ne delo ter druge stroške, ki so povezani s prostovoljnim delom," pravi Raušl.
