Je predor res edina rešitev za mariborske prometne težave? Na sprehodu z občani so razmišljali drugače

Načrtovana gradnja okrog 25 milijonov evrov vrednega predora pod središčem mesta vzbuja tudi nekatere pomisleke. Na te sta v torek popoldan opozorila Inštitut za politike prostora in Mariborska kolesarska mreža. Organizirala sta urbani sprehod po središču mesta, ki se ga je udeležilo okrog trideset zainteresiranih občanov. Kot je poudarila Nina Plevnik, v inštitutu gradnji predora ne nasprotujejo, si pa želijo, da mesto še pred začetkom gradnje razmisli tudi o drugih možnih rešitvah: "Mesto bi moralo na promet gledati širše, pogrešamo celostno prometno načrtovanje, razmisliti bi bilo treba o širitvi MBajka, ki je v samo nekaj dneh izredno populariziral kolesarjenje, narediti raziskavo potenciala sprememb avtobusnih linij in še kaj. Šele ko bi vse omenjeno izvedli, bi se lahko tehtno odločali o smiselnosti gradnje predora. Šele takrat bo namreč jasno, ali bo sploh še dovolj avtomobilov, ki bi vozili skozi predor."

Da je prav primer MBajka znova dokazal že znano dejstvo, da s ponudbo ustvarjamo povpraševanje, je dodal Klemen Košič s Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo (FGPA): "Z ustvarjanjem ponudbe ustvarjamo način uporabe. Če bomo vlagali v javni potniški promet, bodo ljudje uporabljali avtobuse, če bomo vlagali v kolesarsko infrastrukturo, bodo kolesarili, če bo mesto investiralo v ceste, pa bodo ljudje uporabljali avtomobile." Pravilnost njegovega razmišljanja je potrdil tudi Andraž Mlaker iz občinskega sektorja za promet, ki se je sprehoda udeležil samoiniciativno: "Analiza je pokazala, da bi se z gradnjo predora delež prometa povečal za dva do tri odstotke."

Predor možna rešitev, a ne edina

Zbrani so se med sprehodom med frančiškansko cerkvijo ter križiščem Gosposvetske in Vrbanske ceste, po prvi varianti skrajnih točkah predora, ustavili še pri Prvi gimnaziji, OŠ Bojana Ilicha in Ljudskem vrtu, kjer občina načrtuje gradnjo podzemne garaže. Pri tem so opozorili na prometne težave, ki tarejo mesto in občane. Kot je izpostavil Košič, so praktično vse cestne povezave na liniji vzhod-zahod v centru mesta neustrezne, saj so načrtovane v nasprotju z veljavnimi prometnimi smernicami. "Namenjene so tako dostopu do stanovanj in nekaterih mestnih funkcij kot daljinskemu prometu in parkiranju, kar povzroča zmedo. Na eni strani na njih z ukrepi umirjamo promet, na drugi strani pa dvopasovnice omogočajo veliko kapaciteto prometa. Avtobusne povezave so slabe, frekvence nizke, vozni redi med linijami niso usklajeni. Postajališča ene linije avtobusa so za eno smer na eni ulici, za drugo smer na drugi. Kolesarske površine ob teh prometnicah imajo minimalne standarde, tudi nasploh so kolesarske povezave marsikje prekinjene, preozke in brez rezervnega prostora, dodaten problem so semaforji s tipkami. Križišča brez semaforja so na dvopasovnicah nepregledna in za pešce nevarna," je med drugimi težavami izpostavil Košič. In dodal: "Predor vsekakor je možna rešitev za to problematiko, nikakor pa ni edina."

Na dodaten problem je opozoril tudi Matej Moharić, prav tako s FGPA: "Z analizo smo ugotovili, da kar 85 odstotkov voznikov v središču mesta, kjer je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro, vozi okrog 43 kilometrov na uro. Zavorna pot je v tem primeru kar za deset metrov daljša."

Ob tem so udeleženci opozorili tudi na škodljive vplive, ki bi nastali ob tako velikem gradbenem posegu, še posebno ob potencialnem vhodu v predor v križišču Vrbanske in Gosposvetske ceste, kjer je stanovanjsko naselje. Med drugim so izpostavili hrup, prah, oteženo prečkanje Gosposvetske ceste in večjo gnečo na okoliških ulicah.

Pred gradnjo bo treba izvesti še številne študije

Da občina šele izvaja raziskave, ali je tunel smiseln, je bojazni blažil Mlaker. "Izvedli smo šele študijo izvedljivosti, ki je pokazala le, da je izvedba možna. V tem procesu se je potem odprlo vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da se predor podaljša, ena od možnih variant je od Štuka do železniškega nadvoza na Meljski cesti z izvozi pri frančiškanski cerkvi in na Strossmayerjevi ulici, morebiti tudi s podzemno povezavo do garažne hiše pod Ljudskim vrtom. A bo pred končno odločitvijo o gradnji predora treba izvesti še številne druge študije, ugotoviti stroškovno upravičenost gradnje, izvesti analizo tveganja, ker bi se gradilo pod naseljenim območjem, in prometno modeliranje za celotno mesto. Potrebne pa bodo tudi geološke, geomehanske in hidrološke študije, šele potem se bomo lahko začeli ukvarjati s tem, kako dolg naj bo predor in kako ga izvesti. Je pa treba vedeti, da cena gradnje predora z njegovo dolžino eksponentno narašča."

Kljub temu so zbrani ugotavljali, da je težko verjeti, da predor ne bi bil izveden, saj da potem, ko se politika enkrat za gradnjo odloči, stroka običajno to le še potrdi. Kot je povedala Plevnikova, na to kaže tudi naslov v nedavni številki občinskega glasila Moj Maribor, ki se je glasil Mestni predor bo.