Minka Veselič Kološa je za svoj angažma na področju sodobnega plesa, kateremu se intenzivno posveča že 45 let, na nedavni prireditvi prejela najvišje priznanje Zveze kulturnih društev Maribor (ZKD). Postala je njena častna članica. Je ena od pionirk sodobnega plesa, ki je v ljubiteljsko dejavnost pripeljala ne le novo zvrst ustvarjalnosti, ampak tudi tisoče mladih ljudi, ki so jo vzeli za svojo. "Potrebni so bili veliki napori in znanje za vsebinsko in organizacijsko zasnovo celega področja, pri čemer je bilo malo vzorov, saj je po zaslugi ustvarjalk, kot je Minka, Slovenija pogosto orala ledino tudi v mednarodnem pogledu. Zelo pomembno je, da o tem tudi piše in zarisuje trajno sled, ki ji že sledijo novi rodovi plesalk in plesalcev," so med drugi zapisali v obrazložitvi nagrade.
Že mlada delila izkušnje
Dolgoletna plesalka, plesna pedagoginja in koreografinja tako doma kot v tujini, zdaj strokovna svetovalka za ples pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, je življenje posvetila plesu, a na vprašanje, ali ji je bil ta usojen, odgovori, da ni bilo povsem tako: "Na oblikovanje človeka, njegove vrednote, interese, zaznave, vpliva mnogo dejavnikov: okolje, v katerem živimo, ljudje, s katerimi se srečamo, povežemo. Skozi leta odraščanja in dozorevanja se tudi naše dojemanje spreminja, preko tega pa seveda spreminjamo sami sebe. Odkar se zavedam in pomnim, sem se najraje izražala skozi gib in ples. Rada sem pela v zboru, igrala v gledaliških predstavah in se ukvarjala z ritmiko, baletom, plesom. Torej je usoda nekaj, kar nas privlači in se temu ne moremo upreti. Ko imaš ali najdeš tisto, kar te resnično privlači tako močno, da brez tega preprosto ne moreš več, je to del tebe, tvoje osebnosti. In se tudi ne vprašaš, kakšno bo plačilo, kaj boš od tega imel, ampak pri tem neizmerno uživaš. In to šteje."
Najprej je bil izrazni ples
Plesna scena v Mariboru se je začela prebujati sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Prve plesne skupine so se pojavile na šolah in v društvih, prvo pregledno srečanje je uredil Tine Varl, takratni glavni tajnik Zveze kulturnih organizacij Maribor (danes JSKD). Sledilo je povezovanje z ZKO Slovenije in Nejo Kos, tedanjo strokovno svetovalko za ples. In zanimanje za plesno dejavnost je vse bolj naraščalo. Ples je sicer sodil še v gledališko in folklorno dejavnost, prva komisija za plesno-baletno dejavnost pri ZKO Maribor je bila ustanovljena aprila 1978. "Moji plesni začetki segajo v sezono 1974/75 in od takrat se je mnogo spremenilo. Sprva težko dostopna nova znanja so s pomočjo organiziranih seminarjev, poletnih in zimskih plesnih šol pri zvezi in kasneje pri JSKD na široko odprla možnost plesnega izobraževanja z gostujočimi koreografi in pedagogi. V začetku osemdesetih let smo hodili na dodatna izpopolnjevanja v tujino, poletne intenzivne delavnice, različne plesne akademije v Evropi in ZDA ter mnoge priznane plesne umetnike gostili tudi doma. Prevladovala sta močan entuziazem in želja po povezovanju vseh ljubiteljev plesa. Še se spomnim tistih občutkov, ko smo še s skromnim plesnim tehničnim znanjem znali bolje slediti svojim mislim, idejam skozi telo, gib, izraznosti. To je bil tudi čas, ko smo ples imenovali izrazni ples," se začetkov spominja Veseličeva.
Pri številnih društvih, projektih
Minka Veselič Kološa je po diplomi na Pedagoški akademiji v Mariboru plesno izobrazbo pridobivala tudi pri priznanih plesnih pedagogih v tujini. Bila je umetniška vodja Pointa in Magre, Plesnega centra, Plesne izbe, Plesnega teatra Aldea, Odprte plesne scene na Festivalu Lent itd. Plesala je v številnih produkcijah plesnih skupin, pripravljala solistične projekte. Zelo obsežna je njena dejavnost plesne pedagoginje, od poučevanja na Srednji glasbeni in baletni šoli, v izbirnih vsebinah srednjih šol, do dolgoletnega poučevanja na Zimski plesni šoli (Maribor) in Poletni plesni šoli (Ljubljana), v Celovcu in na Reberci, v celjskem Studiu za ples, v Plesnem centru, v Plesni izbi itd. Povsod je prevzemala tudi organizacijske naloge in je ustanoviteljica mnogih od navedenih skupin in društev. Bila je ustanoviteljica in predsednica Društva za sodobni ples Slovenije, predsednica Združenja plesnih skupin Slovenije, predsednica odbora za ples pri ZKO Maribor in Slovenije, od leta 1989 je strokovna svetovalka za ples pri JSKD. Prejela je priznanja ZKD Slovenije in ZKD Maribor, plaketo Mete Vidmar in Glazerjevo listino (1994).
Ustrezno mesto sodobnemu plesu
Tudi letošnji festival Drugajanje, ki ravnokar poteka na II. gimnaziji Maribor, v ospredje postavlja sodobni ples kot največjo vrzel na področju uprizoritvenih umetnosti. Čeprav se v mestu čez leto zvrstijo trije pomembni festivalski sklopi, ob Drugajanju še Nagib in Platforma sodobnega plesa, se vsi borijo za pozornost pri gledalcih, čeprav so tematsko in konceptualno premišljeni, programsko zelo zanimivi, izboraževalno naravnani s strokovnimi razpravami, delavnicami. "Tudi sama se že 28 let trudim z Odprto plesno sceno na JSKD v sklopu Festivala Lent, kjer se predstavljajo različni domači in tuji sodobni plesni presežki. Nagovarjam številne plesne sredine za ogled predstav, a vedno ni pričakovanega odziva. V zadnjih letih se uspešno izvaja Kulturni dnevnik v okviru Narodnega doma, kjer so mladim predstavljeni tudi sodobni plesni projekti. Najpomembneje pa je, da si otroci te predstave najprej ogledajo, potem pa tudi sami v okviru ponujenih vodenih delavnic raziskujejo in izkusijo. Z lastno gibalno izkušnjo postanejo aktivni in kreativni kulturni interpreti," še poudarja. Razni akterji na plesni sceni bi se zato morali bolj povezati, tako med seboj kakor z lokalnimi javnimi zavodi, gledališči, šolami, in načrtovati abonmajsko ponudbo za mlade, meni. In sodobni ples bi moral najti ustrezno mesto v šolskih kurikulumih, ob drugih umetniškovzgojnih predmetih, na nezadostno zastopanost kulturno-umetnostne vzgoje na šolah še opozarja nagrajenka.
